Večna nevarnost RNK cepiv

Dr. Sucharit Bhakdi, dr. Karina Reiss in dr. Michael Palmer

To odprto pismo pojasnjuje nevarnosti, ki jih predstavljajo cepiva z mRNK, in sicer, da bodo celice in tkiva, ki sprejmejo delce cepiva, uničeni s strani imunskega sistema, poleg tega pa se lahko celice, ki se izognejo uničenju, na koncu gensko spremenijo. Nevarnost genske spremembe se nanaša tudi na jajčne in semenske celice ter s tem na prihodnje generacije. Obe tveganji sta neločljivo povezani s to tehnologijo cepljenja – nista omejeni samo na cepiva mRNK proti COVID-19.

Zaradi lažjega mednarodnega širjenja in distribucije tega pisma je bilo prevedeno v več jezikov. Prosimo vas, da prenesete pismo v svojem maternem jeziku in ga pomagate razširjati v svoji državi.

Prenesite različice PDF pisma v več jezikih

Slovensko besedilo pisma sledi v nadaljevanju.

Nov koncept RNK cepiv

Kromosomi so knjige življenja, ki vsebujejo z DNK kodirane recepte za proizvodnjo beljakovinskih molekul. Po potrebi se knjiga odpre in izdela se kopija potrebnega recepta. Ta kopija je mRNK, ki usmerja proizvodnjo beljakovine, nato pa se odstrani.

RNK cepiva so takšne kratkožive kopije kromosomskih receptov, ki usmerjajo proizvodnjo izbranih antigenov, npr. beljakovinskih bodic SARS-CoV-2. Z vsako injekcijo se vnese več kot milijarda kopij (molekul RNK). Za množično proizvodnjo mRNK je potrebna množična razpoložljivost receptov DNK. Kako je to mogoče doseči?

Rešitev predstavlja temeljni steber genske tehnologije. Milijarde in trilijoni kopij receptov DNK so pridobljeni iz bakterij. Recepti so v majhnih bakterijskih kromosomih, ki se imenujejo plazmidi. Čas delitve bakterij je približno 20 minut – število celic se vsako uro poveča za približno osemkrat. Zato je mogoče v nekaj dneh iz tekočinske kulture pridobiti dobesedno nešteto bakterij s plazmidi.

S plazmidi je enostavno manipulirati. Vstavijo se lahko tuji recepti, tj. geni, kot so tisti, ki kodirajo virusne beljakovine. Po razmnoževanju bakterij se plazmidi odvzamejo in uporabijo kot šablone za proizvodnjo kopij mRNK.

Molekule RNK se nato zapakirajo v majhne maščobne kroglice, imenovane lipidni nanodelci (v angleščini, lipid nanoparticles ali LNP). Bistvene sestavine LNP so umetne in potencialno zelo strupene. Njihova uporaba pri ljudeh je bila pred letom 2020 prepovedana. To pravilo je bilo kršeno z odobritvijo RNK cepiv proti covidu za uporabo v izrednih razmerah. Embalažni material je bistvenega pomena za zaščito RNK pred uničenjem, da lahko potuje po krvnem obtoku in doseže vse organe v telesu. Tam globule delujejo kot trojanski konji. Celice jih absorbirajo in njihov tovor se sprosti. Sledita proizvodnja beljakovinskih bodic in sprožitev imunskega odziva, kar privede do nastanka specifičnih protiteles, ki naj bi ščitila pred prihodnjimi okužbami.

Usodna napaka

Imunski sistem prepozna in uniči telesne celice, ki proizvajajo tuje beljakovine, kar se zgodi na primer ob okužbi z virusi. Ta sposobnost prepoznavanja tujkov je dana ob rojstvu. Varuje nas vse življenje, saj so z virusi okužene celice tako učinkovito odstranjene. Ni je mogoče zatreti. Če torej v celico vnesemo mRNK, ki kodira katero koli tujo beljakovino, jo bo imunski sistem napadel. To je usodna napaka, na kateri temelji celoten koncept. Število zapakiranih kopij RNK, ki se vnesejo z vsako injekcijo, je ogromno. Po vsem telesu se sproži nešteto imunskih napadov, ki se lahko ustavijo šele, ko se proizvodnja tuje beljakovine konča. Koliko časa bo to trajalo? Nekaj dni, kot so večkrat trdili proizvajalci cepiva in regulativni organi?

Končna katastrofa

V zadnjem letu se je pojavila zaskrbljujoča ugotovitev, ki je v nasprotju s to trditvijo. Pri cepljenih so tedne in celo mesece po cepljenju zaznali beljakovinske bodice in vnetje več organov (1-3). To pa je bilo povezano s hudimi in pogosto smrtonosnimi boleznimi (2,3). Kakšen zemeljski razlog bi lahko obstajal in morda še obstaja za dolgotrajno tvorbo beljakovine, kodirane z RNK, in vnetja?

Možen in izjemno zastrašujoč odgovor je prineslo nedavno odkritje McKernana in sodelavcev (4). V postopku proizvodnje cepiva se morajo odstraniti šablone plazmidne DNK iz ustvarjene mRNK, preden se slednja zapakira v lipidne nanodelce. V nasprotnem primeru bodo plazmidi prav tako končali v maščobnih kroglicah. McKernan je ugotovil, da se tega ključnega koraka odstranjevanja plazmidne DNK niso lotili dovolj zavzeto. Ogromne količine plazmidne DNK so bile najdene v zapakirani obliki, ki je zagotavljala njihovo uspešno dostavo v celice, kjer bi lahko delovale dlje časa.

Celični sprejem funkcionalnega tujega kromosoma ne pomeni nič drugega kot genetsko spremembo. Takšna mora biti usoda ljudi, ki so jim vbrizgani pakirani bakterijski plazmidi. Poleg tega bo izražanje tujega gena sprožilo imunski napad na celice, ki ga proizvajajo. Nadaljnja in dolgotrajna proizvodnja tuje beljakovine bo okrepila poškodbe organov in vnetja. To se bo dogajalo po vsem telesu. Zaradi poškodb žil bodo nastali krvni strdki, tkiva pa bodo umirala zaradi pomanjkanja kisika. Srce je organ, ki ne more nadomestiti odmrlih celic. Kdo še ni slišal za skrivnostne nenadne srčne smrti, ki se pojavljajo po vsem svetu? To je le vrh ledene gore. Srčne bolezni, ki jih povzročajo cepiva, so vstopile na dnevni red mladih in starih. Drugi organ, ki ne more nadomestiti odmrlih celic, so možgani. Odvisno od tega, kje je prišlo do poškodb zaradi cepiva, lahko sledijo nevrološke in psihiatrične težave.

Analogne avtoimunske bolezni se lahko razvijejo hkrati v različnih organih. Ta večplastna značilnost poškodb zaradi cepljenja je edinstvena in zgovorno prikazana v tragičnem primeru 14-letnega otroka, ki je umrl zaradi vnetja več organov, kakršnega doslej še ni bilo (5).

Možnost negativnega vpliva cepljenja na plodnost in razmnoževanje je ogromna. Cepiva se kopičijo v reproduktivnih organih, kar lahko takoj poslabša plodnost. Prehajanje krožečih RNK in DNK v celice posteljice bi lahko povzročil mrtvorojenost. Poškodbe posteljice lahko omogočijo tudi vstop zapakiranih genov v obtok pri plodu. Matične celice v krvi popkovine so po cepljenju zmanjšane in oslabljene (6), pri čemer se je treba bati, da je to posledica tega, da je otrok dosežen v maternici matere. Znano je tudi, da maščobne kroglice s svojim tovorom najdejo pot v materino mleko (7). Prepustnost črevesja je v prvih tednih po rojstvu velika (8) in obstaja strašna možnost, da bo dojenje povzročilo neposredno prehajanje cepiv v otroka, kjer se lahko sprožijo samomorilni mehanizmi.

V laboratoriju je mogoče v knjigo življenja vstaviti plazmidno DNK. Če se to zgodi pri cepljenih ljudeh, so možne posledice neskončne. Motnje v izvrstno uglašeni mreži, ki nadzoruje delitev in diferenciacijo celic, lahko privedejo do raka. Zaradi mutacij v semenčicah in oplojenih jajčnih celicah bi lahko spremenjene lastnosti postale dedne in bi nastala bitja, ki bi se oddaljila od evolucijske poti človeške rase.

Zaključek

Pričakovati je, da bo do obsežnih in trajnih poškodb tkiv in krvnih žil prišlo zaradi napada imunskega sistema na celice, ki proizvajajo beljakovine. Do tega napada pride, ker je beljakovinska bodica tuja; in ker bo vsako drugo cepivo z mRNK kodiralo tujke, moramo pričakovati, da bo povzročalo škodo po enakem mehanizmu in v podobnem obsegu. Ti scenariji iz nočnih mor se bodo z vsakim dodatnim cepljenjem še poslabšali.

Za nameček je treba pričakovati, da bo kontaminacija serij cepiva s funkcionalno plazmidno DNK pravilo in ne izjema, saj ni stroškovno učinkovitega postopka za zanesljivo ločitev množično proizvedene RNK od plazmidov. Vnos tujega kromosoma pomeni spremembo genoma. Dolgotrajen avtoimunski napad na celice je neizogiben.

Poleg tega je treba pričakovati, da bo občasno prišlo do integracije plazmidne DNK v človeški kromosom. Nešteto celičnih funkcij je lahko trajno motenih. Pojavijo se lahko maligna obolenja, pričakovana življenjska doba pa se lahko skrajša. Nastane grozljiv scenarij, ki lahko prizadene nešteto ljudi, ki jih imamo radi in so nam pri srcu. To moramo preprečiti.

Medicinski svet mora ukrepati in popolnoma ustaviti uporabo RNK cepiv.

Sklici

1. Bansal S. et al. (2021) Cutting Edge: Circulating Exosomes with COVID Spike Protein Are Induced by BNT162b2 (Pfizer-BioNTech) Vaccination prior to Development of Antibodies: A Novel Mechanism for Immune Activation by mRNA Vaccines. J Immunol 207: 2405-2410.
2. Mörz M. (2022) A Case Report: Multifocal Necrotizing Encephalitis and Myocarditis after BNT162b2 mRNA Vaccination against COVID-19. Vaccines 10:1651.
3. Bhakdi, S. and Burkhardt, A. (2021) On COVID vaccines: why they cannot work, and irrefutable evidence of their causative role in deaths after vaccination. https://doctors4covidethics.org/on-covid-vaccines-why-they-cannot-work-and-irrefutable-evidence-of-their-causative-role-in-deaths-after-vaccination/
4. McKernan K. (2023) Sequencing of bivalent Moderna and Pfizer mRNA vaccines reveals nanogram to microgram quantities of expression vector dsDNA per dose. https://osf.io/b9t7m/
5. Nushida H. et al. (2023) A case of fatal multi-organ inflammation following COVID-19 vaccination. Leg Med 63: 102244.
6. Estep B.K. et al. (2023) Skewed fate and hematopoiesis of CD34+ HSPCs in umbilical cord blood amid the COVID-19 pandemic. iScience 25: 105544.
7. Hanna N. et al. (2022) Detection of Messenger RNA COVID-19 Vaccines in Human Breast Milk. JAMA Pediatr. 176:1268-1270.
8. Weström B. et al. (2020) The Immature Gut Barrier and Its Importance in Establishing Immunity in Newborn Mammals. Front Immunol. 11:1153.

Prvotno objavljeno pri Doctors for COVID Ethics

Več o tej temi v knjigi, ki jo je izdala organizacija Doctors for COVID Ethics, mRNK Vaccine Toxicity (brezplačno za prenos) s predgovorom Mary Holland, predsednice CHD, objavljena tukaj: povezava

Suggest a correction