“Epidemija avtizma je resnična in njen vzrok je pretirano cepljenje”: Pogovor z Markom Blaxillom
Mark Blaxill, finančni direktor Hollandovega centra, zasebnega centra za zdravljenje avtizma, in oče odrasle hčerke z avtizmom, se je ta teden pridružil platformi”The Defender In-Depth” in razpravljal o tem, kar je poimenoval “prihajajoči cunami” v oskrbi otrok z avtizmom, ko bodo avtistični otroci iz devetdesetih let prejšnjega stoletja odrasli.
April je mesec ozaveščanja o avtizmu ali, kot so ga preimenovali, mesec sprejemanja avtizma.
Vsako leto ob tem času nam predstavniki javnega zdravstva, mediji in nekatere organizacije za avtizem pripovedujejo, kako je treba avtizem slaviti in sprejemati – kako je to stanje, ki je bolj podobno domislici kot vseživljenjski invalidnosti in za katerega je vedno večje število diagnoz znak “vključenosti”.
V pogovoru za platformo “The Defender In-Depth” ta teden – dan po tem, ko je Organizacija za zdravstveno zaščito otrok (Children’s Health Defense -CHD) na zveznem sodišču vložila zahtevo, v kateri trdi, da so vladni odvetniki skrili dokaze, da cepiva lahko povzročijo avtizem – je Mark Blaxill, soavtor knjige “Zanikanje – (Denial): Kako zavračanje dejstev o epidemiji avtizma škoduje otrokom, družinam in naši prihodnosti”, je delil drugačno mnenje.
Blaxill, glavni finančni direktor Hollandovega centra, zasebnega centra za zdravljenje avtizma, je oče odrasle hčerke z avtizmom. Po hčerkini diagnozi je Blaxill začel preučevati vzroke avtizma. Njegove raziskave so ga pripeljale do objave knjige “Zanikanje – (Denial)” in več znanstvenih člankov o avtizmu.
Blaxill je kritiziral poskuse normalizacije avtizma in trdil, da je povečanje števila diagnoz avtizma preprosto posledica izboljšanja odkrivanja.
Dejal je, da so agencije za javno zdravje večkrat lagale o vzrokih avtizma, in opozoril na “prihajajoči cunami” skrbništva za otroke z avtizmom, saj bodo otroci z avtizmom iz devetdesetih let prejšnjega stoletja postali odrasli in izgubili starše, ki so bili pogosto njihovi skrbniki.
“Ostra prelomnica” po razširitvi urnika cepljenja otrok
Po Blaxillovih besedah je bila, ko je začel raziskovati avtizem, soglasna stopnja razširjenosti avtizma približno 1 na 4000 do 1 na 5000. Dejal je, da je takrat opazil, da “v državah v razvoju avtizma skoraj ni bilo, da je bil v veliki meri bolezen razvitega sveta”.
“Danes govorimo o 1 na 36, 1 na 29,” je dejal Blaxill. “Stvari se ne spreminjajo tako hitro, če niso resnične.
Blaxill je priznal, da obstajajo otroci z avtizmom, ki nikoli niso bili cepljeni in katerih diagnoze so verjetno posledica okoljskih dejavnikov, vključno z izpostavljenostjo pesticidom in drugim kemikalijam.
Vendar je dejal – citira raziskovalca avtizma in avtorja Bernarda Rimlanda – “epidemija avtizma je resnična in njen vzrok je pretirano cepljenje”.
Blaxill je dejal, da je leta 1990 prišlo do “ostre točke preloma”, po kateri je stopnja avtizma eksplodirala. Najbolj očitna sprememba, ki je prizadela otroke “po vsej državi v zelo jasnem časovnem trenutku, je bila sprememba v postopkih cepljenja otrok”
Leta 1986 je kongres sprejel nacionalni zakon o poškodbah zaradi cepljenja v otroštvu. Blaxill je dejal: “Kmalu zatem sta bili uvedeni dve novi cepivi, zelo visokotehnološki cepivi, cepivo proti hepatitisu B in cepivo proti Haemophilus influenzae tipa B. V teh dveh cepivih je bil kot konzervans uporabljen tiomersal [organska spojina živega srebra].”
“Pred letom 1930 je bila stopnja avtizma v svetu dejansko nična“
Blaxill je ovrgel pogosto slišane trditve, da se stopnja avtizma povečuje, ker so se izboljšale metode diagnosticiranja te bolezni.
Po Blaxillovih besedah Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) že od rojstnega leta 1992 izvaja letno raziskavo o razširjenosti avtizma. Agencija je vsako leto uporabila enako metodologijo za izvedbo raziskave.
Blaxill je dejal, da obstajajo trije argumenti, ki jih ljudje uporabljajo za zanikanje “resničnosti epidemije avtizma” in pojasnjevanje naraščajočega števila primerov avtizma.
V skladu z metodo “zamenjave diagnoze” se otrokom, ki so bili prej razvrščeni kot otroci z motnjo v duševnem razvoju, zdaj diagnosticira avtizem.
“To je preprosto napačno – podatki tega ne podpirajo,” je dejal Blaxill. “Stopnja intelektualne oviranosti je ostala nespremenjena, stopnja avtizma pa je skokovito narasla.”
Drugi argument, “diagnostična širitev”, trdi, da so se merila za diagnosticiranje avtizma razširila z dodajanjem stanj, kot je Aspergerjev sindrom, v klasifikacijo. Toda tudi ob upoštevanju tega je stopnja avtizma “eksplodirala”, je dejal Blaxill.
Tretji argument, “diagnostični spregled”, pravi, da je bil avtizem vedno razširjen, vendar ni bil diagnosticiran. Blaxill je dejal, da je ta argument “težje ovreči, vendar je tudi katastrofalno napačen. Je površen, len, ne upošteva zgodovinskih dokazov.”
“Pred letom 1930 je bila stopnja avtizma v svetu dejansko enaka nič,” je dejal Blaxill.
Na podlagi ocen, da se je od začetka časov rodilo 100 milijard ljudi, je Blaxill pojasnil, da bi ob sedanji stopnji diagnosticiranja to pomenilo, da je ves čas obstajalo 3,5 milijarde avtističnih ljudi, katerih simptomi so neverjetno ostali neopaženi.
“Ljudje so že v 19. stoletju pisali o otroškem razvoju in otroški psihiatriji, a o avtizmu ni bilo niti šepeta,” je dejal Blaxill.
Po Blaxillovih besedah avtizem ne ostaja nediagnosticiran. Namesto tega je trdil, da vladni zdravstveni organi prikrivajo podatke o vzrokih za nastanek avtizma.
Blaxill je dejal, da je “globoko razočaran nad korupcijo, ki industriji omogoča, da “izsiljuje” vladne agencije, ki naj bi jo regulirale.
“Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve je v rokah medicinske industrije, zato podpira le tiste zgodbe, ki jih njegove stranke … želijo uveljaviti.”
Blaxill je dejal, da so vladne agencije finančno zainteresirane za uspeh zdravil na splošno in zlasti cepljenja. “Center za preprečevanje bolezni CDC odobrava in priporoča cepljenje,” je dejal. “CDC je skozi čas naredil vse, da bi prikril to epidemijo … Agencija se je naučila lagati pri avtizmu in laže na vsakem koraku.”
Navedel je manipulacijo CDCja s stopnjami razširjenosti avtizma in zavračanjem preučevanja celotnega programa cepljenja otrok v povezavi z avtizmom, čeprav je “najverjetneje največji krivec”
Dejal je:
“Vsi v zdravstvu na bolezen in obolelost gledajo kot na priložnost za zaslužek. Če ste v vladi, lahko dobite več sredstev, več proračunov, napredovanje, kariero, če ste pa v farmaciji, lahko dobite novo uspešno zdravilo ali novo uspešno cepivo.”
Prizadevanja za normalizacijo in proslavljanje avtizma “razvrednotijo to invalidnost“
Blaxill je kritiziral poskuse normalizacije in slavljenja avtizma.
Ob ugotovitvi, da je CDC prenehal govoriti o avtizmu kot o nujni zaskrbljenosti javnega zdravja, je Blaxill dejal, da agencija zdaj večinoma govori o tem: “O, proslavimo dejstvo, da stopnja avtizma pri temnopoltih in Latinoameričanih dohiteva stopnjo avtizma pri belcih in da nam gre odkrivanje avtizma pri temnopoltih in Latinoameričanih enako dobro od rok.”
Blaxill je dejal, da želi proslaviti svojo hčerko avtistko, vendar ne želi “proslavljati njene invalidnosti ali tega, kar se ji je zgodilo, ker ko mene ne bo več in ko ne bo več njene matere, ne bo nikogar, ki bi skrbel zanjo”.
“Moja hči je invalidna za vse življenje. Ne razvrednoti te invalidnosti s pretvarjanjem, da si avtist zaradi tega, ker si malo štorast. Ne, to ni tako,” je dejal Blaxill.
“Cunami stroškov, ki mu ni videti konca” v prihodnjih desetletjih
Blaxill je bil soavtor recenziranega članka, ki opozarja na prihajajoči “cunami avtizma“, ko bodo avtistični otroci, rojeni v devetdesetih in dvajsetih letih prejšnjega stoletja, odrasli. Članek, objavljen leta 2022 v reviji Springer, je bil umaknjen in nato objavljen v drugi reviji.
“Te številke se bodo še naprej povečevale … Sčasoma bomo torej videli stroške razvoja bolezni, ki so dramatični in zelo zaskrbljujoči,” je dejal.
Avtizem v zgodnjem življenjskem obdobju je zelo drag za starše, vključno za matere, ki so pogosto prisiljene ostati doma in opustiti svojo kariero. “Sčasoma se ti stroški spremenijo,” je dejal, “starši se upokojijo, starši umrejo”.
“Večina avtistov v odrasli dobi je brezposelnih in nezaposljivih … Potem bodo morali biti nekje nastanjeni in bodo morali čez dan nekaj delati. Nekdo mora paziti nanje,” je dejal Blaxill.
“Stroški na posameznika so vedno veliki … med $20.000 in $100.000 [na leto],” je dejal Blaxill. “Če vzamete te stroške na posameznika in spremenite celotno porazdelitev populacije teh posameznikov v času od 2025 do 2030, od 2040 do 2060, boste videli cunami stroškov, ki mu ni konca.”
“Infrastruktura, socialne storitve in izobraževalne storitve za to prebivalstvo bodo v prihodnjih desetletjih izjemno obremenjene. Na nacionalni ravni bodo stroški za oskrbo tega prebivalstva znašali bilijone dolarjev na leto,” je dejal Blaxill.
“Ne vem, od kod bo prišel denar. Ne vem, kje bo zgrajena infrastruktura. Ti otroci so zelo ogroženi, ko zapuščeni odraščajo v skladiščih in nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje,” je dejal.
Oglejte si prispevek “The Defender In-Depth” tukaj:
Suggest a correction
