Ameriško sodišče je zahtevalo tudi objavo tajnih besedilnih sporočil med Leyenovo iz EU-ja in Pfizerjevim Bourlo

Vir: Peter F. Mayer, 18. april 2024

Predsednica Komisije EU je v začetku leta 2021 očitno kupila približno 1,8 milijarde odmerkov mRNA cepiva za približno 36 milijard evrov. Vse vpletene strani doslej niso želele izročiti besedilne komunikacije, ki naj bi vsebovala okoli 100 sporočil. Obstaja celo odločitev Parlamenta EU, da je v redu, da se 36 milijard vredno naročilo obravnava v tajnosti. Tudi če sta Leyenova in birokracija EU res poskrbeli, da so besedilna sporočila izginila, jih lahko Albert Bourla v ZDA še vedno toži. On in družba Pfizer sta jih namreč po zakonu dolžna hraniti pet let.

V EU poteka več sodnih postopkov, proti Leyenovi osebno pa je bil že sprožen kazenski pregon. Sprva je bilo rečeno, da besedilnih sporočil ni mogoče najti, nato je varuhinja človekovih pravic zahtevala njihovo izročitev, vendar je parlament dejal, da jih je treba ohraniti v tajnosti. Poslanka Evropskega parlamenta Michéle Rivasi je bila na čelu boja v Parlamentu EU za objavo besedilnih sporočil Leyenove in podjetja Profizer ter za odpravo tajnosti v zvezi s poslom, vendar je nepričakovano umrla tik pred napovedano tiskovno konferenco o tej zadevi.

Tudi časopisu New York Times, ki nikoli ni komentiral škode in stranskih učinkov cepiva, se je posel zdel zelo nenavaden in je na sodišču EU vložil tožbo za objavo besedilnih sporočil. Kar ni presenetljivo, zaenkrat brez vidnega uspeha.

Komisija EU famozno trdi, da “Ursula von der Leyen nima več besedilnih sporočil”. Politico je vložil zahtevo za dostop do dokumentov, na katero je Komisija odgovorila:

V sistemu Komisije za registracijo dokumentov ni bilo zabeleženih nobenih besedilnih sporočil. Glede na to, da bi bila sporočila “registrirana, če bi vsebovala pomembne informacije, ki niso minljive”, to pomeni, da besedilna sporočila, če so sploh kdaj obstajala, verjetno niso bila zelo pomembna. In če niso pomembna, potem jih sploh ni bilo treba registrirati.

To pomeni, da približno 100 besedilnih sporočil, ki sta si jih izmenjala Bourla in Leyen, ni vsebovalo pomembnih informacij. Zato se postavlja vprašanje: Kakšno vsebino sta si ta moški in ta ženska sporočala v svojih sporočilih? Ali sta mešala posle in zabavno?

Bourla je javno izjavil, da se je med številnimi javnimi uslužbenci, s katerimi se je pogovarjal o nakupu svojih nevarnih izdelkov, še posebej zlahka pogovarjal z Ursulo von der Leyen, ki je tudi zdravnica (ginekologinja). Kot je poročal New York Times:

Bourla je dejal, da sta z von der Leyenovo “razvila globoko zaupanje, saj sva se pogovarjala poglobljeno”. Povedal je: “Poznala je podrobnosti o variantah, poznala je podrobnosti o vsem. Zaradi tega je bila razprava veliko bolj zanimiva.”

O tem med drugim poroča John Leake v svojem skupnem blogu s kardiologom Dr. Petrom McCulloughom. Nadalje je zapisal:

“Zdi se mi, da celotna sumljiva in umazana zadeva ponazarja, kako je Komisija EU postala krmišče za posebne interese, medtem ko državljane Evrope obravnava s prezirom.”

Da bi to zadevo bolje osvetlil, sem pred kratkim opravil intervju s francosko odvetnico Diane Protat. Zastopa belgijskega lobista Frédérica Baldana, ki je v Belgiji vložil kazensko ovadbo zoper von der Leyenovo zaradi domnevne korupcije in uničenja dokumentov.

Protatova zastopa tudi francosko organizacijo BonSens, ki se zavzema za resnico in pravico v zvezi s kriminalnim odzivom na pandemijo v Franciji.

Skupaj z ameriškim državnim tožilcem Williamom Snyderjem na ameriškem zveznem sodišču v skladu z oddelkom 1782 naslova 28 zakonika Združenih držav vlaga tožbo za pridobitev besedilnih sporočil.

Oddelek 1782 pooblašča zvezna okrožna sodišča ZDA (tj. zvezno sodišče), da osebi ali subjektu, ki se “nahaja” v pristojnosti sodišča, odredijo, naj “priča ali poda izjavo ali predloži dokument ali drugo stvar za uporabo v postopku na tujem ali mednarodnem sodišču“. Ker glavni izvršni direktor družbe Pfizer Albert Bourla prebiva v New Yorku, ta zakon zagotovo velja za njegovo komunikacijo s predsednico Komisije EU.

Vendar francoska odvetnica Diane Protat v intervjuju z Johnom Leakeom, ki si ga lahko ogledate in slišite tukaj, poudarja, da bo ameriško sodišče ukrepalo šele, ko bo sodišče EU razglasilo potrebo po tem. V ZDA je treba takšno komunikacijo zadržati za pet let.

Suggest a correction