Zdravila na recept so glavni vzrok smrti
Vir: Peter C. Gøtzsche, 16. april 2024
Psihiatrična zdravila so tretji najpogostejši vzrok smrti
Zaradi pretiranega zdravljenja z zdravili umre veliko ljudi, stopnja umrljivosti pa se povečuje. Zato je čudno, da smo dopustili, da se ta dolgotrajna pandemija zdravil nadaljuje, še bolj pa zato, ker je večino smrti zaradi zdravil mogoče zlahka preprečiti.
Leta 2013 sem ocenil, da so naša zdravila na recept tretji najpogostejši vzrok smrti za boleznimi srca in rakom,1 leta 2015 pa, da so samo psihiatrična zdravila prav tako tretji najpogostejši vzrok smrti.2 V ZDA pa se običajno navaja, da so naša zdravila “šele” četrti najpogostejši vzrok smrti.3,4 Ta ocena izhaja iz metaanalize 39 ameriških študij iz leta 1998, v katerih so nadzorniki beležili vse neželene učinke zdravil, do katerih je prišlo, ko so bili bolniki v bolnišnici, ali ki so bili razlog za sprejem v bolnišnico.5
Ta metodologija očitno podcenjuje število smrtnih primerov zaradi zdravil. Večina ljudi, ki jih ubijejo zdravila, umre zunaj bolnišnic, čas, ki so ga ljudje preživeli v bolnišnicah, pa je bil v metaanalizi v povprečju le 11 dni.5 Poleg tega je metaanaliza vključevala le bolnike, ki so umrli zaradi zdravil, ki so bila pravilno predpisana, ne pa tudi tistih, ki so umrli zaradi napak pri uporabi zdravil, neupoštevanja predpisov, prevelikega odmerka ali zlorabe zdravil, in ne smrti, kjer je bil neželeni učinek zdravila le možen.5
Veliko ljudi umre zaradi napak, npr. hkratne uporabe kontraindiciranih zdravil, in veliko možnih smrti zaradi zdravil je resničnih. Poleg tega je večina vključenih študij zelo starih, srednja letnica objave je 1973, število smrtnih primerov zaradi zdravil pa se je v zadnjih 50 letih močno povečalo. Na primer, leta 2006 je bilo agenciji FDA prijavljenih 37 309 smrtnih primerov zaradi zdravil, deset let pozneje pa 123 927, kar je 3,3-krat več.6
V bolnišničnih evidencah in poročilih mrliških oglednikov se smrti, povezane z zdravili na recept, pogosto obravnavajo kot smrti zaradi naravnih ali neznanih vzrokov. To napačno prepričanje je še posebej pogosto pri smrtnih primerih, ki jih povzročijo psihiatrična zdravila.2,7 Tudi ko mladi bolniki s shizofrenijo nenadoma umrejo, se to imenuje naravna smrt. Vendar mlada smrt ni naravna in znano je, da lahko nevroleptiki povzročijo smrtonosne srčne aritmije.
Veliko ljudi umre zaradi zdravil, ki jih jemljejo, ne da bi se pojavil kakršen koli sum, da bi lahko šlo za neželeni učinek zdravila. Zdravila za depresijo ubijejo veliko ljudi, predvsem med starejšimi, ker lahko povzročijo ortostatsko hipotenzijo, sedacijo, zmedenost in omotico. Zdravila v odvisnosti od odmerka podvojijo tveganje za padce in zlome kolka,8,9 v enem letu po zlomu kolka pa umre približno petina bolnikov. Ker starejši ljudje tako ali tako pogosto padejo, ni mogoče ugotoviti, ali so takšne smrti posledica smrti zaradi zdravil.
Še en primer neprepoznanih smrti zaradi zdravil so nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID). Zaradi njih je umrlo več sto tisoč ljudi,1 večinoma zaradi srčnih napadov in krvavitev želodčnih razjed, vendar je malo verjetno, da bodo te smrti kodirane kot neželeni učinki zdravil, saj se take smrti pojavijo tudi pri bolnikih, ki teh zdravil ne jemljejo.
V ameriški metaanalizi iz leta 1998 je bilo ocenjeno, da zaradi neželenih učinkov zdravil vsako leto v bolnišnici umre 106 000 bolnikov (0,32-odstotna stopnja umrljivosti).5 Skrbno opravljena norveška študija je preučila 732 smrti, ki so se zgodile v dveletnem obdobju, ki se je končalo leta 1995 na oddelku za interno medicino, in ugotovila, da je bilo 9,5 smrti zaradi zdravil na 1 000 bolnikov (1-odstotna stopnja umrljivosti).10 To je veliko bolj zanesljiva ocena, saj se je smrtnost zaradi zdravil občutno povečala. Če to oceno uporabimo za ZDA, dobimo 315 000 letnih smrti zaradi zdravil v bolnišnicah. V pregledu štirih novejših študij iz obdobja 2008-2011 je bilo ocenjeno, da je bilo v ameriških bolnišnicah več kot 400 000 smrtnih primerov zaradi zdravil.11
Uporaba zdravil je zdaj tako pogosta, da je mogoče pričakovati, da bodo novorojenčki v ZDA leta 2019 približno polovico svojega življenja jemali zdravila na recept.12 Poleg tega se povečuje polifarmacija.12
Koliko ljudi umre zaradi psihiatričnih zdravil?
Če želimo oceniti število smrtnih žrtev psihiatričnih zdravil, so najzanesljivejši dokazi, ki jih imamo, s placebom nadzorovane randomizirane raziskave. Vendar moramo upoštevati njihove omejitve.
Prvič, običajno trajajo le nekaj tednov, čeprav večina bolnikov zdravila jemlje več let.13,14
Drugič, v psihiatriji je pogosta polifarmacija, ki povečuje tveganje za smrt. Danski odbor za zdravje je na primer opozoril, da dodajanje benzodiazepina nevroleptiku poveča umrljivost za 50-65 %.15
Tretjič, polovica vseh smrtnih primerov v objavljenih poročilih o poskusih manjka.16 Objavljeni podatki za demenco kažejo, da na vsakih 100 ljudi, ki se deset tednov zdravijo z novejšim nevroleptikom, umre en bolnik.17 To je izredno visoka stopnja smrtnosti za zdravilo, vendar podatki FDA o istih poskusih kažejo, da je dvakrat višja, in sicer po desetih tednih umreta dva bolnika na 100.18 In če podaljšamo obdobje opazovanja, je število smrtnih primerov še višje. Finska študija 70 718 prebivalcev skupnosti, pri katerih je bila na novo diagnosticirana Alzheimerjeva bolezen, je poročala, da nevroleptiki v primerjavi z bolniki, ki niso bili zdravljeni, letno ubijejo 4-5 ljudi na 100 oseb.19
Četrtič, zasnova preskušanj psihiatričnih zdravil je pristranska. V skoraj vseh primerih so se bolniki zdravili že pred vključitvijo v preskušanje,2,7 zato bodo nekateri od tistih, ki so bili naključno izbrani za placebo, imeli odtegnitvene učinke, ki bodo povečali tveganje za smrt, npr. zaradi akatizije. S placebom nadzorovanih preskušanj pri shizofreniji ni mogoče uporabiti za oceno učinka nevroleptikov na umrljivost zaradi zasnove umika zdravil. Stopnja samomorov v teh neetičnih preskušanjih je bila 2-5-krat višja od običajne.20,21 Umrl je vsak 145. bolnik, ki je sodeloval v preskušanjih risperidona, olanzapina, kvetiapina in sertindola, vendar nobena od teh smrti ni bila omenjena v znanstveni literaturi, agencija FDA pa ni zahtevala, da se jih omeni.
Petič, dogodki po prekinitvi preskušanja so prezrti. V Pfizerjevih preskušanjih sertralina pri odraslih je bilo razmerje tveganja za samomore in poskuse samomora 0,52, ko je bilo spremljanje le 24 ur, in 1,47, ko je bilo spremljanje 30 dni, kar pomeni povečanje števila samomorilnih dogodkov.22 In ko so raziskovalci ponovno analizirali podatke o preskušanjih zdravil za depresijo agencije FDA in vključili škodo, ki se pojavi med spremljanjem, so ugotovili, da ta zdravila v primerjavi s placebom podvajajo število samomorov pri odraslih.23,24
Leta 2013 sem ocenil, da pri ljudeh, starih 65 let in več, nevroleptiki, benzodiazepini ali podobna zdravila in zdravila za depresijo v ZDA letno ubijejo 209 000 ljudi.2 Vendar sem uporabil precej konzervativne ocene in podatke o uporabi iz Danske, ki so veliko nižji od tistih v ZDA. Zato sem analizo posodobil na podlagi podatkov o uporabi v ZDA in se ponovno osredotočil na starejše starostne skupine.
Za nevroleptike sem uporabil oceno 2-odstotne umrljivosti iz podatkov FDA.18
Za benzodiazepine in podobna zdravila je primerjalna kohortna študija pokazala, da so ta zdravila podvojila stopnjo umrljivosti, čeprav je bila povprečna starost bolnikov le 55 let.25 Prekomerna stopnja umrljivosti je bila približno 1 % na leto. V drugi obsežni, usklajeni kohortni študiji je v dodatku k poročilu o študiji navedeno, da so hipnotiki štirikrat povečali stopnjo smrtnosti (razmerje nevarnosti 4,5).26 Ti avtorji so ocenili, da uspavalne tablete vsako leto ubijejo med 320 000 in 507 000 Američanov.26 Razumna ocena letne stopnje smrtnosti bi bila torej 2 %.
Za zdravila SSRI je kohortna študija v Združenem kraljestvu na 60 746 bolnikih z depresijo, starejših od 65 let, pokazala, da povzročajo padce in da ta zdravila ubijejo 3,6 % bolnikov, zdravljenih eno leto.27 Študija je bila izvedena zelo dobro, npr. bolniki so bili v eni od analiz sami sebi kontrola, kar je dober način za odstranitev vpliva motečih dejavnikov. Vendar je stopnja smrtnosti presenetljivo visoka.
Druga kohortna študija, v kateri je sodelovalo 136 293 ameriških žensk po menopavzi (starost 50-79 let), ki so sodelovale v študiji Women’s Health Initiative, je pokazala, da so bila zdravila proti depresiji po prilagoditvi na moteče dejavnike povezana z 32-odstotnim povečanjem umrljivosti zaradi vseh vzrokov, kar je ustrezalo 0,5 % žensk, umrlih zaradi SSRI pri enoletnem zdravljenju.28 Zelo verjetno je bila smrtnost podcenjena. Avtorji so opozorili, da je treba njihove rezultate razlagati zelo previdno, saj je način ugotavljanja izpostavljenosti antidepresivom pomenil veliko tveganje napačne razvrstitve, zaradi česar bi bilo težje ugotoviti povečanje umrljivosti. Poleg tega so bili bolniki veliko mlajši kot v študiji v Združenem kraljestvu, stopnja umrljivosti pa se je s starostjo občutno povečevala in je pri osebah, starih 70-79 let, znašala 1,4 %. In končno, izpostavljene in neizpostavljene ženske so se razlikovale po številnih pomembnih dejavnikih tveganja za zgodnjo smrt, medtem ko so bile osebe iz kohorte v Združenem kraljestvu njihova lastna kontrola.
Iz teh razlogov sem se odločil, da uporabim povprečje obeh ocen, tj. 2-odstotno letno stopnjo umrljivosti.
To so moji rezultati za ZDA za te tri skupine zdravil za osebe, stare najmanj 65 let (58,2 milijona; uporaba je samo pri ambulantnih bolnikih):29-32
Omejitev teh ocen je, da lahko umrete samo enkrat, veliko ljudi pa prejema več zdravil. Ni jasno, kako naj se temu prilagodimo. V kohortni študiji bolnikov z depresijo v Združenem kraljestvu jih je 9 % jemalo tudi nevroleptike, 24 % pa hipnotike/anksiolitike.27
Po drugi strani pa podatki o stopnjah umrljivosti izhajajo iz študij, v katerih je veliko bolnikov v primerjalni skupini jemalo tudi več psihiatričnih zdravil, zato to verjetno ni velika omejitev, če upoštevamo tudi, da polifarmacija poveča umrljivost bolj, kot jo povzročajo posamezna zdravila.
Statistični podatki Centra za nadzor in preprečevanje bolezni navajajo te štiri glavne vzroke smrti:33
Bolezni srca: 695,547
Rak: 605 213
Covid-19: 416,893
Nesreče: 224,935
Število smrti zaradi virusa Covid-19 hitro upada, pri čemer veliko takih smrti ni posledica virusa, ampak so se zgodile pri ljudeh, ki so bili le pozitivni na virus, saj je Svetovna zdravstvena organizacija svetovala, da se vse smrti pri ljudeh, ki so bili pozitivni na virus, smatrajo smrti zaradi virusa Covida.
Pri mladih je tveganje za smrt veliko manjše kot pri starejših, saj redko padejo in si zlomijo kolk, zato sem se osredotočil na starejše. Poskušal sem biti konservativen. V moji oceni manjka veliko smrti zaradi zdravil pri osebah, mlajših od 65 let; vključevala je le tri skupine psihiatričnih zdravil in ni vključevala smrti v bolnišnicah.
Zato ne dvomim, da so psihiatrična zdravila tretji najpogostejši vzrok smrti za boleznimi srca in rakom.
Druge skupine zdravil in bolnišnične smrti
Tudi analgetiki so glavni povzročitelji smrti. V ZDA je leta 2021 zaradi prevelikega odmerka sintetičnega opioida umrlo približno 70 000 ljudi.34
Tudi uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil je visoka. V ZDA jih redno uporablja 26 % odraslih, od tega jih 16 % dobi brez recepta 35 (večinoma ibuprofen in diklofenak).36
Ker se zdi, da med zdravili ni večjih razlik v sposobnosti povzročanja tromboz,37 lahko uporabimo podatke za rofekoksib. Podjetji Merck in Pfizer sta v svojih preskušanjih z rofekoksibom oziroma celekoksibom podcenili trombotične dogodke do te mere, da je šlo za goljufijo,1 vendar je podjetje Merck v enem preskušanju kolorektalnih adenomov ocenilo trombotične dogodke. Na 100 zdravljenih bolnikov je bilo 1,5 primera miokardnega infarkta, nenadne srčne smrti ali možganske kapi več pri rofekoksibu kot pri placebu.38 Približno 10 % tromboz je smrtnih, vendar so srčni infarkti pri mladih ljudeh redki. Če analizo omejimo na osebe, stare vsaj 65 let, dobimo 87 300 letnih smrti.
Ocenjeno je bilo, da v Združenem kraljestvu zaradi zapletov peptične razjede pri uporabnikih nesteroidnih protivnetnih zdravil vsako leto umre 3 700 ljudi,39 kar ustreza približno 20 000 smrtnim primerom na leto v ZDA. Tako je skupna ocena smrtnih primerov zaradi uporabe nesteroidnih protivnetnih zdravil približno 107.000.
Če seštejemo zgornje ocene, tj. 315 000 smrti zaradi bolnišničnih okužb, 390 000 smrti zaradi psihiatričnih zdravil, 70 000 smrti zaradi sintetičnih opioidov in 107 000 smrti zaradi NSAID, dobimo 882 000 smrti zaradi zdravil v Združenih državah Amerike na leto.
Številna pogosto uporabljena zdravila, ki niso omenjena zgoraj, lahko povzročijo omotico in padce, npr. antiholinergična zdravila proti urinski inkontinenci in zdravila proti demenci, ki jih uporablja 1 % oziroma 0,5 % danskega prebivalstva, čeprav nimajo klinično pomembnih učinkov.1,2
Težko je ugotoviti, kolikšna je natančna smrtnost naših zdravil, vendar je nedvomno, da so glavni vzrok smrti. Število smrtnih primerov pa bi bilo veliko večje, če bi vključili tudi osebe, mlajše od 65 let. Poleg tega bi morali od uradnega števila smrti zaradi bolezni srca odšteti tiste, ki jih povzročijo nesteroidna protivnetna zdravila, in od nesreč, smrti zaradi padcev, ki jih povzročijo psihiatrična zdravila, in številnih drugih zdravil.
Če bi tako izjemno smrtonosno pandemijo povzročil mikroorganizem, bi storili vse, kar je v naši moči, da bi jo obvladali. Tragedija je v tem, da bi našo pandemijo zdravil zlahka obvladali, vendar pa naši politiki, ko ukrepajo, stvari običajno še poslabšajo. Farmacevtska industrija je tako močno lobirala, da so predpisi o zdravilih postali veliko bolj popustljivi, kot so bili v preteklosti.40
Večino smrtnih primerov zaradi zdravil je mogoče preprečiti,41 predvsem zato, ker večina umrlih bolnikov ni potrebovala zdravila, ki jih je ubilo. V s placebom nadzorovanih preskušanjih je bil učinek nevroleptikov in zdravil proti depresiji precej pod najmanjšim klinično relevantnim učinkom, tudi pri zelo hudi depresiji.2,7 In nesteroidna protivnetna zdravila, NSAID, kljub svojemu imenu nimajo protivnetnega učinka,1,42 sistematični pregledi pa so pokazali, da je njihov analgetični učinek podoben učinku paracetamola (acetaminofena). Kljub temu se večini bolnikov z bolečinami priporoča, da brez recepta jemljejo tako paracetamol kot nesteroidna protivnetna zdravila. S tem se učinek ne bo povečal, povečalo se bo le tveganje za smrt.
Najbolj tragično je, da se vodilni psihiatri po vsem svetu ne zavedajo, kako neučinkovita in nevarna so njihova zdravila. Ameriški psihiater Roy Perlis, profesor na Harvardu, je aprila 2024 trdil, da je treba tablete proti depresiji prodajati brez recepta, ker so “varne in učinkovite”.43 A so zelo nevarne in neučinkovite. Perlis je tudi trdil, da zdravila proti depresiji ne povečujejo tveganja za samomor pri ljudeh, starejših od 25 let, kar je prav tako napačno. Podvojijo število samomorov pri odraslih.23,24
Perlis je zapisal: “Nekateri še vedno dvomijo o biološki osnovi te motnje, kljub identifikaciji več kot 100 genov, ki povečujejo tveganje za depresijo, in nevro-slikovnim študijam, ki kažejo razlike v možganih ljudi z depresijo.” Obe trditvi sta preprosto napačni. Študije genetskih povezav so ostale prazne, prav tako pa tudi študije slikanja možganov, ki so na splošno zelo pomanjkljive.44 Ljudje so depresivni, ker živijo depresivno življenje, in ne zaradi neke možganske motnje.
Reference
1 Gøtzsche PC. Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal: Kako vsemogočne farmacevtske korporacije spodkopavajo javno zdravstvo. London: Radcliffe Publishing; 2013.
2 Gøtzsche PC. Deadly Psychiatry and Organised Denial. Copenhagen: People’s Press; 2015.
3 Schroeder MO. Death by Prescription: By one estimate, taking prescribed medications is the fourth leading cause of death among Americans. US News 2016; Sept 27.
4 Light DW, Lexchin J, Darrow JJ. Institutional corruption of pharmaceuticals and the myth of safe and effective drugs. J Law Med Ethics 2013;41:590-600.
5 Lazarou J, Pomeranz BH, Corey PN. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized patients: a meta-analysis of prospective studies. JAMA 1998;279:1200–5.
6 FAERS Reporting by Patient Outcomes by Year. FDA 2015;Nov 10.
7 Gøtzsche PC. Mental Health Survival Kit and Withdrawal From Psychiatric Drugs. Ann Arbor: L H Press; 2022.
8 Hubbard R, Farrington P, Smith C, et al. Exposure to tricyclic and selective serotonin reuptake inhibitor antidepressants and the risk of hip fracture. Am J Epidemiol 2003;158:77-84.
9 Thapa PB, Gideon P, Cost TW, et al. Antidepressants and the risk of falls among nursing home residents. N Engl J Med 1998;339:875-82.
10 Ebbesen J, Buajordet I, Erikssen J, et al. Drug-related deaths in a department of internal medicine. Arch Intern Med 2001;161:2317–23.
11 James JTA. A new, evidence-based estimate of patient harms associated with hospital care. J Patient Saf 2013;9:122-8.
12 Ho JY. Life Course Patterns of Prescription Drug Use in the United States. Demography 2023;60:1549-79.
13 Gøtzsche PC. Long-term use of antipsychotics and antidepressants is not evidence-based. Int J Risk Saf Med 2020;31:37-42.
14 Gøtzsche PC. Long-Term Use of Benzodiazepines, Stimulants and Lithium is Not Evidence-Based. Clin Neuropsychiatry 2020;17:281-3.
15 Forbruget af antipsykotika blandt 18-64 årige patienter, med skizofreni, mani eller bipolar affektiv sindslidelse. København: Sundhedsstyrelsen; 2006.
16 Hughes S, Cohen D, Jaggi R. Differences in reporting serious adverse events in industry sponsored clinical trial registries and journal articles on antidepressant and antipsychotic drugs: a cross-sectional study. BMJ Open 2014;4:e005535.
17 Schneider LS, Dagerman KS, Insel P. Risk of death with atypical antipsychotic drug treatment for dementia: meta-analysis of randomized placebo-controlled trials. JAMA 2005;294:1934–43.
18 FDA package insert for Risperdal (risperidone). Accessed 30 May 2022.
19 Koponen M, Taipale H, Lavikainen P, et al. Risk of Mortality Associated with Antipsychotic Monotherapy and Polypharmacy Among Community-Dwelling Persons with Alzheimer’s Disease. J Alzheimers Dis 2017;56:107-18.
20 Whitaker R. Lure of Riches Fuels Testing. Boston Globe 1998; Nov 17.
21 Whitaker R. Mad in America: Bad science, Bad medicine, and the Enduring Mistreatment of the Mentally Ill. Cambridge: Perseus Books Group; 2002:page 269.
22 Vanderburg DG, Batzar E, Fogel I, et al. A pooled analysis of suicidality in double-blind, placebo-controlled studies of sertraline in adults. J Clin Psychiatry2009;70:674-83.
23 Hengartner MP, Plöderl M. Newer-Generation Antidepressants and Suicide Risk in Randomized Controlled Trials: a Re-Analysis of the FDA Database. Psychother Psychosom 2019;88:247-8.
24 Hengartner MP, Plöderl M. Reply to the Letter to the Editor: “Newer-Generation Antidepressants and Suicide Risk: Thoughts on Hengartner and Plöderl’s ReAnalysis.” Psychother Psychosom 2019;88:373-4.
25 Weich S, Pearce HL, Croft P, et al. Effect of anxiolytic and hypnotic drug prescriptions on mortality hazards: retrospective cohort study. BMJ 2014;348:g1996.
26 Kripke DF, Langer RD, Kline LE. Hypnotics’ association with mortality or cancer: a matched cohort study. BMJ Open 2012;2:e000850.
27 Coupland C, Dhiman P, Morriss R, et al. Antidepressant use and risk of adverse outcomes in older people: population based cohort study. BMJ 2011;343:d4551.
28 Smoller JW, Allison M, Cochrane BB, et al. Antidepressant use and risk of incident cardiovascular morbidity and mortality among postmenopausal women in the Women’s Health Initiative study. Arch Intern Med 2009;169:2128-39.
29 O’Neill A. Age distribution in the United States from 2012 to 2022. Statista 2024;Jan 25.
30 Olfson M, King M, Schoenbaum M. Antipsychotic Treatment of Adults in the United States. Psychiatrist.com 2015;Oct 21.
31 Maust DT, Lin LA, Blow FC. Benzodiazepine Use and Misuse Among Adults in the United States. Psychiatr Serv 2019;70:97-106.
32 Brody DJ, Gu Q. Antidepressant Use Among Adults: United States, 2015-2018. CDC 2020; Sept.
33 Centers for Disease Control and Prevention. Leading Causes of Death. 2024; Jan 17.
34 Drug Overdose Deaths. Centers for Disease Control and Prevention 2023; Aug 22.
35 Davis JS, Lee HY, Kim J, et al. Use of non-steroidal anti-inflammatory drugs in US adults: changes over time and by demographic. Open Heart 2017;4:e000550.
36 Conaghan PG. A turbulent decade for NSAIDs: update on current concepts of classification, epidemiology, comparative efficacy, and toxicity. Rheumatol Int2012;32:1491-502.
37 Bally M, Dendukuri N, Rich B, et al. Risk of acute myocardial infarction with NSAIDs in real world use: bayesian meta-analysis of individual patient data. BMJ2017;357:j1909.
38 Bresalier RS, Sandler RS, Quan H, et al. Cardiovascular Events Associated with Rofecoxib in a Colorectal Adenoma Chemoprevention Trial. N Engl J Med2005;352:1092-102.
39 Blower AL, Brooks A, Fenn GC, et al. Emergency admissions for upper gastrointestinal disease and their relation to NSAID use. Aliment Pharmacol Ther1997;11:283–91.
40 Davis C, Lexchin J, Jefferson T, Gøtzsche P, McKee M. “Adaptive pathways” to drug authorisation: adapting to industry? BMJ 2016;354:i4437.
41 van der Hooft CS, Sturkenboom MC, van Grootheest K, et al. Adverse drug reaction-related hospitalisations: a nationwide study in The Netherlands. Drug Saf 2006;29:161-8.
42 Gøtzsche PC. Big marketing hoax: Non-steroidal, anti-inflammatory drugs (NSAIDs) are not anti-inflammatory. Copenhagen: Institute for Scientific Freedom 2022;Nov 10.
43 Perlis R. The time has come for over-the-counter antidepressants. Stat News 2024;April 8.
44 Gøtzsche PC. Critical Psychiatry Textbook. Copenhagen: Institute for Scientific Freedom; 2022. Freely available.
Suggest a correction
