Združeni narodi razvijajo instrument popolnega nadzora z avtokracijo Kazahstana
Kazahstan, ki ni ravno vzorčna demokratična država, je s pomočjo Programa ZN za razvoj (UNDP) razvil digitalno družinsko kartico, ki združuje vse informacije o vseh državljanih in njihovih družinskih razmerjih. Pod pretvezo, da bi lahko bolje in hitreje pomagala, vlada družinam odvzema zasebnost.
To, kar je 17. septembra v New Yorku povedal kazahstanski minister za digitalni razvoj, inovacije in letalstvo Bagdat Mussin, je na prvi pogled zvenelo zelo lepo in človekoljubno, vendar se je ob podrobnejšem pregledu izkazalo za grozljiv instrument za popoln nadzor prebivalstva.
Mussin je govoril na konferenci o digitalnih ciljih trajnostnega razvoja, ki so jo samo za povabljene organizirali Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU), UNDP in partnerji. Predstavljene in promovirane so bile digitalne rešitve za cilje socialnega razvoja ZN, vključno s kazahstansko digitalno družinsko kartico, ki jo je predstavil Mussin. ITU je agencija ZN, katere člani so vlade ter podjetja s področja IT in telekomunikacij.
Kazahstanski program in njegovo utemeljitev lahko povzamemo na naslednji način:
Doslej so morale družine, ki so se znašle v stiski, za pomoč zaprositi in dokazati, da jo res potrebujejo, preden so jo dobile. To zahteva veliko časa in je težavno. Veliko bolje je, če država ve vse o vseh svojih državljanih, torej tudi o tem, kdo potrebuje pomoč in v družini nima nikogar, ki bi lahko pomagal. V skladu z novo politiko bodo družine, ki potrebujejo pomoč, od države prejele ponudbo za pomoč, ne da bi morale zanjo zaprositi. Vse, kar morajo storiti, je, da jo sprejmejo. Ali ni to lepo?
Mussin poroča, da je v letošnjem letu 800 000 družin že prejelo ponudbe za pomoč, od tega jih je bilo 650 000 sprejetih.
Videoposnetek njegovega govora (od 2h:48-54min) in celoten program prvega dne sta bila 18. septembra vgrajena na spletni strani ITU za dogodek, danes, 22. septembra, pa ga tam ne najdem več. Je pa bil objavljen na platformi X (Twitter), ki ga je objavil Bernie’s Voice.
Z združitvijo vseh podatkov, ki so na voljo državi, od elektronskih zdravstvenih kartotek do podatkov davčnega urada, podatkov o kreditih in zakonskem stanu do vpisov v zemljiško knjigo, se država zdaj vidi v položaju, ko lahko nudi ciljno usmerjeno pomoč družinam v stiski – in samo njim, kot je mogoče dodati.
“Pomoč” je treba v avtokratski državi, kot je Kazahstan, razumeti precej široko. Včasih je treba človeku pomagati, da postane koristen član družbe, tudi proti njegovi volji. To pride do izraza, ko so na primer “težave z zakonom” navedene kot nujni primeri, ki lahko zahtevajo pomoč, ali ko otroci ne hodijo v vrtec ali šolo. Kdo ve, kakšno pomoč črpa diagnoza “brezposelnost” ali “pomanjkanje izobrazbe”.
Posnetek zaslona z Mussinovega predavanja, 17. september 2023
Identificiranje družinskih problemov, ki jih je potrebno obravnavati:
– Pomanjkanje finančnih virov
– Odsotnost poklicne izobrazbe ali spretnosti
– Zdravstvene težave
– Otroci ne hodijo v vrtec ali šolo
– Brezposelnost ali nizek dohodek
– Brez bivališča
– Brez zdravstvenega zavarovanja
– Težave z zakonom in potreba po pravni pomoči
Družine so razdeljene v pet razredov, od “v akutni stiski” do “v krizi” in vse do “premožnih”. Po Mussinovem mnenju so pomoči vredne le tiste, ki so v akutni stiski, ne pa tudi tiste, ki so zgolj v kriznem položaju. Toda morda njegovih nekaj besed v kratkem predavanju ni treba jemati zares.
Pomoč pri nadzoru za avtoritarno vlado
Zelo zaskrbljujoče je, če ZN pomagajo zelo avtoritarnemu režimu, kot je Kazahstan, razviti orodje za spremljanje prebivalstva. Ta država je “avtoritarno vodena” in se v indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International uvršča na 102. mesto od 180. V indeksu možganskega trusta Freedom House je navedena kot “nesvobodna”, kar je najnižja ocena, ko gre za izražanje političnih pravic in svoboščin civilne družbe. Na lestvici svobode tiska Reporterjev brez meja za leto 2021 je Kazahstan uvrščen na 155. mesto med 180 državami.
Toda tudi nesramno sodelovanje ZN s to vlado pri dejavnostih, ki naj bi bile izključno dobronamerno nadzorovanje prebivalstva, ni prav nič presenetljivo, saj se sklada s tehnokratskim paternalističnim duhom, ki veje po hodnikih agencij ZN v New Yorku in Ženevi. Za poslovanje korporacij, ki zagotavljajo večino proračunov različnih agencij ZN in so članice ITU, pa je podporna roka močne vlade vedno boljša od maloumnega obstrukcionizma, ki prevladuje v bolj demokratičnih in liberalnih državah.
Več na
Kako se Združeni narodi potihoma spreminjajo v javno-zasebno partnerstvo.
Ta članek je bil prvotno objavljen 22. septembra 2023 v reviji MONEY AND MORE, Blog Norberta Häringa
Suggest a correction
