Svetovna zdravstvena organizacija ignorira ali zavestno izkrivlja lastne podatke o COVIDu

Medtem ko namerno zavajajo države in medije s trditvami, da se nevarnost pandemij hitro povečuje, se voditelji SZO popolnoma zavedajo, da se je število smrti zaradi nalezljivih bolezni in pandemij v preteklih stoletjihzmanjšalo in se zmanjšuje tudi zdaj.

Objavljeno v The Defender 29. maj 2024, avtor: David Bell, Brownstone institute

Lažje bi bilo ignorirati posvetovanja Svetovne zdravstvene skupščine (WHA), ki je ta teden potekala v Ženevi, vendar si uvodni nagovor generalnega direktorja Tedrosa Ghebreyesusa zasluži odziv.

Tako Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) kot njen direktor se popolnoma oddaljujeta od realnosti, kar kaže, kako nevarna in neprimerna za svoj namen je postala SZO.

Jasno je, da se ne bi smelo glasovati o ničemer pomembnem, kar bi SZO morala izvesti v prihodnjem tednu razprav na Svetovni zdravstveni skupščini.

Tedros se je osredotočil na pandemije in neuspešne sporazume, ki naj bi obravnavali njihovo tveganje, nov sporazum o pandemijah in spremembe Mednarodnih zdravstvenih predpisov (IHR).

Čeprav so ti razvodeneli in o sporazumu o pandemiji morda sploh ne bo mogoče glasovati, njegova nadaljnja utemeljitev večjega usklajevanja in pristojnosti v SZO-ju govori o problemu, s katerim se soočamo.

Obdobje COVIDa-19 je, kot je v svojem govoru zapisal Tedros, povzročilo do 20 milijonov dodatnih smrtnih žrtev. To so dosegle politike, ki jih je podpirala SZO, in sicer za virus, katerega smrtnost je bila večinoma pri kronično bolnih ljudeh, starejših od 75 let.

SZO ugotavlja, da jih je nekaj več kot 7 milijonov neposredno posledica virusa. Veliko od teh preostalih 13 milijonov se je zgodilo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, v populacijah, kjer je manj kot 1 % ljudi starejših od 75 let in polovica mlajših od 20 let, na primer v podsaharski Afriki.

To je osupljiv, grozljiv, nesposoben in povsem predvidljiv dosežek. Vendar bo še veliko slabše.

Politike, ki jih je spodbujala SZO, so zaprle oskrbovalne linije, zaprle delovna mesta več deset milijonov dnevnih delavcev, ustavile prihodke od potovanj in turizma, od katerih so odvisni milijoni ljudi z nizkimi dohodki, zaprle trge in stotine milijonov ljudi pahnile v hudo revščino.

Povečali so zadolženost držav po vsem svetu, kar je neposredno vplivalo na umrljivost otrok in sposobnost rasti prihodnjih gospodarstev.

Kot je napovedala sama Svetovna zdravstvena organizacija, se je povečala smrtnost zaradi malarije in tuberkuloze, ki bo ostala višja, saj se bo učinek povečane revščine še povečal.

Sredstva za osnovne sanitarne in prehranske programe so se zmanjšala, saj je SZO zahtevala, da se sredstva preusmerijo v množično cepljenje v državah z mladim prebivalstvom proti boleznim starejših, na katere so mladi že imuni, kar je bilo podprto z odkrito rečeno idiotskimi slogani, ki imajo več veze z oglaševanjem kot z javnim zdravjem, kot je “Nihče ni varen, dokler niso varni vsi“.

Z zapiranjem šol, v nekaterih državah tudi do dve leti, se je svet utrdil v medgeneracijski revščini in neenakosti, kar je v veliki meri škodovalo več sto milijonom otrok, ki so v prihodnosti najbolj ogroženi.

Povečalo se jedelo otrok, do 10 milijonov dodatnih deklic pa je prisiljenih v otroške poroke z revščino in zlorabami, ki jih te prinašajo. Ko Tedros v svojem uvodnem govoru na Svetovni zdravstveni agenciji pravi, da je “ves svet postal talec”, bi moral imeti v mislih prav to.

Svet so za talca vzeli grozljivi ljudje, ki so prevzeli javno zdravje, s privolitvijo vodstva SZO uporabili kot orodje in s to škodo, ki so jo povzročili drugim, zaslužili na stotine milijard dolarjev. Kot ugotavlja Tedros, je “covid prizadel vsakogar”.

Ob vsej tej retoriki SZO popolnoma ignorira in zavestno izkrivlja podatke o tveganju naravnih pandemij.

Medtem ko namerno zavaja države in medije s trditvami, da se tveganje pandemij hitro povečuje, se popolnoma zaveda, da se je število smrti zaradi nalezljivih bolezni in pandemij v preteklih stoletjih zmanjšalo in se zmanjšuje tudi zdaj.

To potrjujejo podatkovne zbirke in navedbe poročil Svetovne zdravstvene organizacije, Svetovne banke in neodvisnega odbora na visoki ravni skupine G20.

Vzroki smrti zaradi nalezljivih bolezni se večinoma vrtijo okoli slabe prehrane, sanitarij in oskrbe z osnovnimi zdravili. Vse to, kar se je pred letom 2020 izboljšalo, je zdaj ogroženo.

Pretvarjanje, da nove diagnostične tehnologije, ki nam omogočajo razlikovati majhne izbruhe virusov od upadajočega ozadja, pomenijo povečano tveganje, je zabloda na področju javnega zdravja, ki mora biti zagotovo premišljena.

Ko Tedros trdi, da so skupine za pripravo besedil o pandemiji “delovale sredi poplave lažnih in napačnih informacij“, ima prav, vendar te niso prihajale iz vira, ki ga navaja.

Ko nam je rečeno, da “svet ni bil pripravljen” na COVID-19, moramo razumeti, da nismo bili pripravljeni na ugrabitev SZO in politike javnega zdravja, za virus, katerega smrtnost zaradi okužbe se je v večini držav le malo razlikovala od gripe.

Pretvarjanje, da so bili smrtni primeri zaradi “zapor” posledica COVIDa-19, prispeva k sedanjemu zanikanju resničnosti. Zaprtje je bil in mora ostati izraz, ki opisuje zapor.

V javnem zdravstvu so ga promovirali tisti, ki so na koncu pridobili s COVID-19 debaklom; zasebni in korporativni financerji ter njihovi privrženci. Obstaja razlog, zakaj je javno zdravje v preteklosti poudarjalo pošteno sporočanje in izbiro posameznika.

Če želi svet dejansko obravnavati tveganje, ki ga predstavlja ponovitev bolezni COVIDa-19, potem je bolje, da obravnava njen vzrok, za katerega je vse bolj verjetno, da je bil laboratorijsko uhajanje podatkov iz raziskav pridobivanja funkcij. V besedilih predlaganega sporazuma o pandemiji ali sprememb IHR to ni niti omenjeno.

Poraba več deset milijard na leto za mrežo nadzora naravnih groženj bo osiromašila milijone ljudi in preusmerila sredstva od bolezni z veliko večjim bremenom, ne bo pa ničesar prispevala k reševanju problema raziskovalnih laboratorijev, ki so plačani za povečanje virulence virusov pri ljudeh.

Predlagana shema PABS v sporazumu o pandemiji, v okviru katere bo SZO nadzorovala povečano prehajanje patogenov med laboratoriji in farmacevtskimi podjetji, ki sodelujejo s SZO, bo verjetno bolj povečala tveganje kot pa ga zmanjšala.

Vsi si lahko oddahnemo, da so predlagana besedila o pandemiji omiljena glede na njihove grozljive prvotne različice in da pandemski sporazum ni pripravljen za to zasedanje Svetovne zdravstvene organizacije.

Vendar pa je vsako večje usklajevanje moči v rokah SZO v sedanjem stanju nevarno. Svet je v zadnjih štirih letih utrpel dovolj škode zaradi napačnega usmerjanja in namernih napačnih informacij mednarodne agencije, ki je vedno vedela bolje.

Dokler se ne bodo odpravili temeljni vzroki za to, vključno z vse večjim vplivom zasebnikov in podjetij na organizacijo ter očitnimi navzkrižji interesov v povezanih javno-zasebnih partnerstvih, kot sta Gavi in CEPI, bo svet dejansko še naprej v vse večji nevarnosti, da se ponovi katastrofa, ki ji je bil nedavno izpostavljen.

Najprej moramo obravnavati razloge, zakaj se mednarodno javno zdravje zdaj ukvarja z dobičkom in centralizacijo, ne pa z zdravjem prebivalstva. To se ne bo zgodilo pod sedanjo različico Svetovne zdravstvene organizacije in se ne pojavlja na dnevnem redu Svetovne zdravstvene skupščine.

Soočamo se z množičnim zanikanjem resničnosti s strani SZO-ja in njenega vodstva. Dokler se to ne popravi, je malo verjetno, da bodo vsa glasovanja na Svetovni zdravstveni skupščini, ki bodo SZO-ju podelila dodatna pooblastila ali nadzor, v interesu svetovnega prebivalstva ali držav, v katerih živijo.

Suggest a correction