Ali je SZO omilila pomen svojega “sporazuma o pandemiji”? Strokovnjaki menijo, da ne zares

V zadnjem osnutku “sporazuma o pandemiji” SZO ni več navedeno, da je dokument zavezujoč za države članice SZO, kot je razvidno iz poročil, ki se pogosto pojavljajo na blogih in družbenih medijih. Vendar strokovnjaki, ki spremljajo pogajanja o pogodbi, pravijo, da je najnovejše besedilo “zavajajoče”.

V najnovejšem osnutku “pandemskega sporazuma” Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ni več navedeno, da je dokument zavezujoč za države članice SZO, kot je razvidno iz poročil, ki so se na široko razširila na blogih in družbenih medijih.

V enem od poročil, ki ga je 22. aprila objavil neodvisni novinar Peter Imanuelsen, je navedeno, da s črtanjem ključnega člena iz osnutka sporazuma državam “ni več treba ubogati SZO”.

Vendar so strokovnjaki, ki so se pogovarjali z varuhom človekovih pravic, dejali, da je še prezgodaj trditi, da je SZO popustila. Poudarili so, da najnovejši osnutki predlaganega sporazuma o pandemiji in spremembe Mednarodnih zdravstvenih pravil (MZP), o katerih se članice SZO še vedno pogajajo, vsebujejo obveznosti za države in omejujejo svoboščine ljudi po vsem svetu.

Nizozemska odvetnica Meike Terhorst je za The Defender dejala: “Zmage ni,” saj predlagane spremembe IHR dajejo generalnemu direktorju SZO “neomejena zakonodajna in izvršilna pooblastila za razglasitev pandemije in ukrepov, ki jih je treba sprejeti” – in krepijo obstoječa pooblastila, določena v sedanjih IHR, ratificiranih leta 2005.

Internistka Dr. Meryl Nass, ustanoviteljica organizacije Door to Freedom, je za publikacijo The Defender povedala, da bosta oba predlagana instrumenta državam članicam SZO še vedno nalagala razdeljevanje cepiv in zdravil ter izpolnjevanje zahtev organizacije med razglašenim “izrednim stanjem na področju javnega zdravja mednarodnega pomena” (PHEIC).

Nassova je v pismu za organizacijo Door to Freedom dejala, da je v najnovejših revizijah sprememb IHR navedeno, da je dokument “nezavezujoč”, vendar je drugo besedilo v nasprotju s tem.

“Kaj pa, če izraz ‘nezavezujoče’ ni več prečrtan? Dokument je za države še vedno zavezujoč zaradi drugih besedil, zahteve po poročanju Svetovni zdravstveni organizaciji o tem, kako dobro države spoštujejo določbe, in novega odbora za skladnost in izvajanje, ki se bo ukvarjal z državami, ki jih ne spoštujejo,” je zapisala Nassova.

Še več, “države morajo ‘prilagoditi’ svojo domačo zakonodajo, da bi jo upoštevale … čeprav dokument trdi, da ne namerava posegati v nacionalno suverenost,” je dodala.

Nassova je dejala, da so tudi trditve, da je bilo besedilo o “lažnih in napačnih informacijah” odstranjeno iz zadnjega osnutka sprememb Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, napačne. Zapisala je:

“Nadzor nad lažnimi in napačnimi informacijami je bil prestavljen v prilogo, kjer bi bil manj očiten. Vendar je nadzor nad informacijami zdaj še strožji, saj sta ‘nadzor’ in obvladovanje dezinformacij zdaj obravnavana kot ‘temeljni zmogljivosti’, ki jih bodo morale razviti vse države in na podlagi katerih bodo ocenjene s sistemom spremljanja, ki ga je treba še razviti.”

Terhorstova je dejala, da bi Svetovna zdravstvena organizacija, če bo ratificirala enega ali oba predlagana dokumenta v njunih sedanjih različicah, pridobila “zakonodajna in izvršilna pooblastila, avtonomna pooblastila”, ki jih ustava Svetovne zdravstvene organizacije izrecno prepoveduje. Po Terhorstovih besedah ustava omejuje pristojnosti SZO na “svetovalno telo”.

Države članice bodo o predlaganih instrumentih glasovale na 77. Svetovni zdravstveni skupščini, ki bo potekala od 27. maja do 1. junija v Ženevi v Švici.

“Oblika pogajalskega izsiljevanja“

Neodvisni novinar James Roguski je na svojem portalu opisal pogajanja o “pandemskem sporazumu” in spremembah IHR. V objavi z dne 18. aprila je zapisal, da so pogajanja o predlaganem “pandemskem sporazumu” “propadla”.

Roguski je dejal, da zaradi tega neuspeha medvladnemu pogajalskemu telesu ne preostane drugega, kot da državam predlaga, naj podpišejo nedokončan dokument in se strinjajo, da se podrobnosti prestavijo v “daljno prihodnost” s sprejetjem predlagane resolucije o “pandemskem sporazumu“.

Roguski je 23. aprila v ločenem prispevku v Substacku zapisal, da se medvladno pogajalsko telo “zateka k obliki pogajalskega izsiljevanja”, saj “poskuša pritisniti na države članice SZO, da na srečanju prihodnji mesec sprejmejo in podpišejo nedokončan sporazum”.

Roguski meni, da gre za “ne tako zelo subtilno grožnjo”, da če države članice ne bodo podpisale nepopolnega dokumenta, “ne bodo mogle več sodelovati v nadaljnjih pogajanjih, da bi se dogovorile o podrobnostih”.

Države članice lahko “pandemski sporazum” podpišejo na sedežu SZO v Ženevi od 28. maja do 28. junija, na sedežu Združenih narodov v New Yorku pa od 8. julija 2024 do 7. julija 2025.

Roguski je pisal 18. aprila:

“Vedno so želeli doseči prazen sporazum, da bi ustanovili okvirno konvencijo in povsem novo birokracijo (konferenco pogodbenic) [COP], ki bi bila pooblaščena za vsakoletna srečanja v prihodnosti, za vedno.

“Vedo, da nam ne morejo pokazati podrobnosti o tem, kaj v resnici želijo storiti. Predlagajo nepopoln, razvodenel sporazum v upanju, da bodo lahko v prihodnosti sprejemali odločitve v upanju, da ne bomo pozorni.”

Po besedah Roguskega se države članice SZO niso dogovorile o vidikih “sporazuma o pandemiji”, ki vključujejo ” eno zdravje”, razvoj “sistema za dostop do patogenov in delitev koristi“, financiranja in finančnih pravil, ki jih ureja potrdilo o sodelovanju (COP).

Kljub temu resolucija generalnega direktorja SZO Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa zahteva, da nemudoma izvede klavzule o temah, kot so “pripravljenost, razpoložljivost in odpornost”, “nadomestila in odgovornost v zvezi s cepivi in terapevtiki med pandemijami”, “krepitev regulacije” in “usklajevalni finančni mehanizem”.

Spremembe MZP bi generalnemu direktorju SZO podelile “zakonodajna pooblastila“

Revizije predlaganih sprememb MZP-ja so privedle do novega dokumenta, ki se po besedah Terhorstove “zdi manj grozen od prejšnjega osnutka”, vendar je to po njenih besedah “zavajajoče”.

Tako kot Nassova je tudi Terhorstova opozorila, da zadnji osnutek predvideva ustanovitev odbora za izvajanje in skladnost IHR, “katerega namen je olajšati in nadzorovati izvajanje ter spodbujati skladnost s temi predpisi”.

“To pomeni, da se morajo v primeru razglasitve PHEIC … ali pandemije, ali izrednih razmer ali opozorila za zgodnje ukrepanje, vse države članice odzvati in upoštevati ukaze generalnega direktorja SZO, njihove institucije pa morajo izvajati zahtevane ukrepe, kot so zapore, cepljenje, karantena, omejitve potovanj,” je dejala Terhorstova.

Zato bo imel generalni direktor “zakonodajna pooblastila” za razglasitev PHEIC in ukrepov, ki jih morajo države se morajo odzvati, je dejala Terhorstova.

Roguski je 22. aprila v svojem podlistku navedel več “nesprejemljivih” predlogov iz najnovejšega osnutka sprememb IHR, vključno z zahtevami za cepljenje, predlogi za karanteno potnikov, predlogi za uvedbo “cepilnih potnih listov” in zahtevami za testiranje kot predpogoj za potovanje, okrepljenimi mehanizmi nadzora in cenzuro pod krinko usmerjanja v “dezinformacije“.

Silvia Behrendt, ustanoviteljica in direktorica Agencije za globalno zdravstveno odgovornost s sedežem v Avstriji, je zagovorniku povedala, da poleg teh določb predlagane spremembe MZP kršijo tudi drugi odstavek 55. člena veljavnih MZP (2005).

Ta člen zahteva, da generalni direktor SZO vse predlagane spremembe MZP-ja sporoči vsem državam članicam vsaj štiri mesece pred Svetovno zdravstveno skupščino. Svetovna zdravstvena organizacija trdi, da je to zahtevo izpolnila, ko je “sekretariat SZO 16. novembra 2022 razposlal vse predloge za spremembe MZP-ja”.

Behrendtova se s tem ni strinjal. “Novi osnutek je v zelo veliki meri nova različica, ki je še nismo videli,” je dejala. “To dokazuje, da rok ni bil upoštevan, saj je to premalo časa” za države članice SZO.

“To tudi ni končni osnutek,” je dejala Behrendtova. “Imeli bodo novo [pogajalsko] sejo in v njem bodo spet nove spremembe.” Delovna skupina za spremembe Mednarodnega zdravstvenega pravilnika se sestane od 22. do 26. aprila.

Behrendtova je dejala, da je to še posebej obremenjujoč proces za manjše države, ki se soočajo z dvojnimi pogajanji o “pandemskem sporazumu” in spremembah Mednarodnega zdravstvenega pravilnika, vendar nimajo dovolj zmogljivosti, da bi sledile obema.

“Gre za kaskadni učinek in zelo zapleteno situacijo, saj se pogajanja nanašajo na isto vsebino. V mednarodnem pravu tega še ni bilo,” je dejalo Behrendtova in opozorila, da Evropska unija (EU) sodeluje v pogajanjih o obeh predlogih kot ločen subjekt, čeprav so v pogajalskem procesu udeležene tudi njene posamezne države članice.

Terhorstova je dejala, da EU nima pooblastil, da bi v teh pogajanjih sodelovala kot ločena stranka, in opozorila, da je politika javnega zdravja v EU v izključni domeni držav. Behrendtova je dejala, da gre za poskus EU, da bi “prevzela vodilno vlogo” na področju politike javnega zdravja.

Terhorstova je dejala, da EU, ki je zagovornica digitalnih zdravstvenih potnih listov in “digitalne identitete“, “pridobiva vse več moči” ter si skupaj z drugimi državami članicami SZO in pogajalci prizadeva za hiter sprejem obeh predlogov pred letošnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA, kjer dva od treh glavnih kandidatov nasprotujeta SZO.

Behrendtova je dejala, da je nedavni preplah zaradi ptičje gripe še en razlog, da SZO hiti s sprejetjem obeh predlogov. “Zelo zanimivo je, da je izbruhnila prav zdaj,” je dejala in opozorila na čas izbruha, tik pred sestankom letošnje Svetovne zdravstvene skupščine.

V pogajanjih kot uradni “deležniki” SZO sodelujejo tudi drugi nedržavni akterji, kot je Fundacija Billa & Melinde Gates Behrendtova je kot eno od takih organizacij navedla Mednarodno zvezo farmacevtskih proizvajalcev in trgovcev ter opozorila, da so “prevladovali” v pogajanjih o obeh predlogih SZO.

Globalno nasprotovanje predlogom SZO narašča

Terhorstova je dejala, da se globalno nasprotovanje obema predlogoma SZO še naprej povečuje. Nizozemski parlament je 16. aprila sprejel predlog, v katerem je vlado države pozval, naj preloži glasovanje o spremembah MZP-ja na Svetovni zdravstveni skupščini prihodnji mesec, ker spremembe niso bile predložene vsaj štiri mesece pred skupščino.

Terhorstova je dejala, da nizozemska vlada ni vezana na predlog, vendar je opozorila na široko podporo, ki jo je predlog užival v parlamentu. “Celo stranke, ki so bile zelo naklonjene vsem ukrepom COVIDa-19, so menile, da to preprosto ni zakonito.”

Terhorstova je tudi opozorila, da je nizozemska vlada predhodno vložila pridržek – pravno zahtevo za več časa za pregled – proti spremembam MZP-ja iz leta 2022, vendar uradnega pisma o pridržku ni objavila, češ da gre za “diplomatsko informacijo”.

“Zakaj je to vprašanje diplomatskih odnosov? Gre za pravno vprašanje in nizozemski parlament bi moral imeti možnost preveriti, ali je bilo to pismo poslano,” je dejala Terhorstova in dodala, da nizozemski parlament ni nikoli ratificiral MZP-ja (2005), morda zato, ker je protiustaven.

Prejšnji teden se je na Japonskem zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so nasprotovali obema predlogoma. Prejšnji mesec je senat v Louisiani soglasno izglasoval prepoved vpletanja SZO v zdravstveno politiko države, predlogoma pa so nasprotovali tudi zakonodajalci v Ugandi.

2. maja bo Urad za globalne zadeve pri Ministrstvu za zdravje in socialo ZDA organiziral posvet, “da bi pridobil mnenja zainteresiranih strani in področnih strokovnjakov, ki bi mu pomagala pri obveščanju in pripravi na sodelovanje vlade ZDA na Svetovni zdravstveni skupščini”.

Srečanje je odprto za javnost, vendar se morajo zainteresirani prijaviti do 26. aprila.

Suggest a correction