EU se pripravlja na popoln nadzor nad digitalnim prostorom
Vir: Norbert Häring, Money & Markets, 15. april 2024
Če naletite na spletno stran Hatedemics.eu, ste odkrili vrh ogromne ledene gore sistematične manipulacije in cenzure digitalnega prostora s strani vladajočih. (Nanj sem naletel prek objave (v nemščini) na portalu Apollo News).
Hatedemics je projekt, ki ga je EU financirala z enim milijonom evrov, namenjen razvoju programske opreme (“umetne inteligence”) za iskanje opozicijskih stališč in gibanj v digitalnem prostoru. Umetna inteligenca naj bi pomagala tudi pri oblikovanju in širjenju nasprotnih zgodb.
Pod vodstvom italijanskega raziskovalnega centra za umetno inteligenco Fundazione Bruno Kessler je konzorcij 13 partnerjev dobil naročilo za razvoj programske opreme.
Med njimi je tudi globalno delujoče estonsko varnostno podjetje Saher (varnostnik), ki ima podružnice v Združenem kraljestvu in je dejavno na področjih, kot je boj proti terorizmu.
Vključuje tudi podjetja za preverjanje dejstev, kot sta FACTA in Pagella Politica, ki zaslužijo predvsem s projekti EU in platformami družbenih medijev. EU je slednje prisilila, da so najele takšna zasebna podjetja za preverjanje dejstev kot cenzorje vsebine s kodeksom ravnanja proti dezinformacijam.
V konzorcij so vključeni še drugi tovrstni preverjevalci dejstev iz drugih držav ter civilne organizacije s področja raznolikosti in enakosti. Vključuje tudi javne ustanove.
Hatedemics je del 16 milijonov evrov vrednega programa “Državljani, enakost, pravice in vrednote” (CERV), s katerim Komisija EU politično priročnim t. i. nevladnim organizacijam zagotavlja državna sredstva za “ozaveščanje o krepitvi zmogljivosti in izvajanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah”.
Javno-zasebno partnerstvo za cenzuro
V razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa EU CERV je navedeno:
“Cilj projektov v okviru te prednostne naloge bi moral biti omogočiti organizacijam civilne družbe, da vzpostavijo mehanizme sodelovanja z javnimi organi za podporo prijavljanju primerov kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora; zagotoviti podporo žrtvam kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora; ter podpirati kazenski pregon, tudi z usposabljanjem ali metodologijami in orodji za zbiranje podatkov. Projekti bi se morali osredotočiti tudi na dejavnosti, ki obravnavajo sovražni govor na spletu, vključno s prijavljanjem vsebin informacijskim podjetjem, oblikovanjem protipripovednih in ozaveščevalnih kampanj ter izobraževalnimi dejavnostmi za obravnavanje družbenih izzivov sovražnega govora na spletu.”
Cilj projekta Hatedemics, ki je bil s prijavo uspešen, je s pomočjo umetne inteligence tako imenovane organizacije civilne družbe in vladne agencije usposobiti za boj proti “sovražnemu govoru” na spletu. Ta se uporablja kot sinonim za teorije zarote, sovraštvo, agitacijo in dezinformacije. Z orodji umetne inteligence naj bi organizacijam civilne družbe omogočili spremljanje, odkrivanje in prijavljanje sovražnega govora na spletu.
Programska oprema bo prav tako ustvarjala “na dialogu temelječe nasprotne izjave” in samodejno merila spremembe v vedenju, ki se dosežejo z uporabo nasprotnih izjav.
Sponzorji projekta obljubljajo: “Kombinacija teh tehnologij bo omogočila bolj ciljno usmerjeno in pravočasno spletno posredovanje.”
ZDA – mentor in pionir
En milijon evrov komaj zadostuje za razvoj opisanega programa umetne inteligence. Vendar to skoraj zagotovo ni potrebno. Obstaja namreč pionir, ki bo svoje predhodno delo zagotovo z veseljem dal na voljo cenzuri naklonjeni Komisiji EU, da ga bo lahko prilagodila lokalnim razmeram in jezikom. Pripravljalno delo prihaja iz države, v kateri imajo sedež največje digitalne platforme, katerih cenzura je sporna.
Nacionalna znanstvena fundacija (NSF), ameriška agencija, ki financira znanost, je različnim univerzitetnim ekipam in podjetjem od leta 2021 dodelila najmanj 39 milijonov dolarjev za razvoj umetne inteligence za avtomatizirano raziskovanje in cenzuro medijev v digitalnem prostoru. To izhaja iz vmesnega poročila o Nacionalni znanstveni fundaciji (NSF) z dne 5. februarja 2024, ki ga je pripravil preiskovalni odbor ameriškega kongresa za nezakonite vladne dejavnosti cenzure.
Iz elektronske pošte in predstavitev, ki jih je odbor lahko ocenil, je razvidno, da so se vpleteni zavedali, da gre za program cenzure. Iz poročila je tudi razvidno, da je NSF aktivno prikrival svoje spodbujanje spornih programov.
Ustvarjalci programa WiseDex, enega od financiranih programov umetne inteligence, so ga hvalili kot “priložnost za odločevalce na platformah, da težko nalogo cenzure predajo zunanjim izvajalcem”.
Zdi se, da je program Co-Inisghts, ki ga financira NSF, še posebej blizu temu, kar Komisija EU pričakuje od programa Hatedemics. Glede na opis lahko filtrira članke za preverjanje dejstev in primerja izjave iz člankov s članki za preverjanje dejstev. Prav tako naj bi upravljal avtomatizirane kanale za žvižgače in informacije pretvoril v protiukrepe. V predstavitvi ekipa obljublja, da lahko Co-Insights dnevno analizira 750.000 blogovskih in medijskih člankov ter pregleda podatke z vseh glavnih platform družbenih medijev.
Podobno je usmerjen tudi program CourseCorrect, ki “podpira prizadevanja novinarjev, razvijalcev in državljanov za preverjanje dejstev pri delegitimizirajočih informacijah”.
Naloga konzorcija Hatedemics bi torej morala biti le, da iz enega ali več teh cenzurnih programov sestavi nekaj primernega za večjezično EU.
Zaključek in razprava
EU zagotavlja obsežno financiranje in tehnično pomoč prijateljskim organizacijam “civilne družbe” in javno-zasebnim partnerstvom, da bi pomagala zatreti ali preprečiti drugačne spletne pripovedi. To dopolnjuje različne pobude EU, ki digitalne platforme silijo, da blokirajo ali omejujejo prenos neprijetnih vsebin. Zahvaljujoč zakonu EU o digitalnih storitvah (DSA) lahko “ciljno usmerjeni spletni posegi”, ki jih obljubljajo organizatorji projekta Hatedemics, postanejo odkrito totalitarni.
Zakon omogoča, da se povsem zakonita vsebina razglasi za “škodljivo” in jo je zato treba izbrisati. Ker platformam grozijo zelo visoke kazni, je zagotovljena velika pripravljenost za cenzuro, v primeru dvoma pa raje brišejo in blokirajo, kot da bi tvegali kazni.
V primeru “krize” dobijo morebitni “spletni posegi”, ki jih pomaga pripraviti Hatedemics, še bolj drastično kakovost (nemščina). Takrat začne delovati “mehanizem kriznega odzivanja” iz Direktive o varstvu podatkov (člen 36) in Komisija EU lahko od digitalnih podjetij takoj zahteva radikalne ukrepe – na primer manipulacijo iskalnih algoritmov, da je vse nezaželeno neizsledljivo, ali demontažo vseh nezaželenih založnikov in publicistov. Komisija EU se mora odločiti, katere druge ukrepe poleg tistih, ki so prikazani v zakonu, želi uvesti in kaj razglasi za krizo.
V primeru “krize” lahko torej Komisija EU uporabi ugotovitve in zmožnosti programov, kot je Hatedemics, da prevzame popoln nadzor nad informacijami in mnenji, ki se razširjajo na internetu prek digitalnih platform. Dokler še ni razglasila krize, se bo omejila na manipulacijo in cenzuro z uporabo bolj prefinjenih metod javno-zasebnih partnerstev.
Priporočljivo je vzpostaviti več analognih stikov in struktur ter se ne zanašati preveč na hitro pojemajočo svobodo v digitalnem prostoru. Tehnokrati s totalitarnimi ambicijami lahko digitalni prostor samodejno in natančno nadzorujejo le s pomočjo algoritmov. Tega ne morejo storiti z resničnimi srečanji z ljudmi.
Suggest a correction
