Če je Švedska zmagala, zakaj se je rodnost na Švedskem zmanjšala?

Danes je med nasprotniki politike Covid-19 – ali vsaj med tistimi, ki so najbolj izpostavljeni – natančna referenca to, da je “Švedska zmagala”, in sicer s tem, da se je uprla trendu in zavrnila zapiranje, pri čemer je na začetku pandemije Covid-19 prevzela začetni udarec večje presežne umrljivosti, vendar je bila nazadnje nagrajena z manjšo presežno umrljivostjo v uradnem poteku celotne pandemije.

Grafi, kot je spodnji, ki prikazuje Švedsko z najnižjo presežno umrljivostjo v vsej Evropi v obdobju pandemije, se pogosto navajajo kot navidezni dokaz te zmage švedskega pristopa “brez zapor”.

Toda nasprotniki ukrepov covida so se pri navajanju teh podatkov izredno zmotili, saj se Švedska, če se je res upirala zaprtju, nikakor ni upirala množičnemu cepljenju. Kot prikazuje spodnji graf Statista, je imela Švedska v resnici eno najvišjih stopenj cepljenja proti Covidu-19 v Evropi.

Če lestvica cepljenja ni povsem zrcalna slika lestvice umrljivosti, pa je vseeno presenetljivo, da ima Švedska z visoko stopnjo cepljenja na grafu umrljivosti najnižjo presežno umrljivost, Bolgarija, ki ima najnižjo stopnjo cepljenja, pa ima najvišjo presežno umrljivost.

Celoten vrh tabele umrljivosti, t.j. države z najvišjo umrljivostjo, namreč sestavljajo vzhodnoevropske države z razmeroma nizko stopnjo cepljenja. Če torej verjamemo podatkom v prvem grafu, se zdi, da ta ne kaže toliko na to, da je “zmagala Švedska” – saj so se praktično vse druge države tako ali tako zaprle – kot na to, da je “zmagalo” cepljenje proti Covid-19.

Morda je treba omeniti, da je prvi grafikon prišel prav iz švedskega statističnega urada – ki v zvezi s tem ni ravno nevtralen vir – ki je po naročilu švedskega dnevnika Svenska Dagbladet pripravil intervjuju z Andersom Tegnellom, snovalcem švedskega odziva na Covid-19.

Vsekakor pa skupina odporniških švedskih zdravnikov, znana pod imenom Apel zdravnikov/Läkaruppropet, izpodbija novo pravovernost glede domnevne “zmage” švedskega odziva na ukrepe proti covidu in opozarja na druge podatke, ki so videti vse prej kot “zmaga”. Če je švedska umrljivost ostala relativno stabilna, pa se je švedska nataliteta dejansko zmanjšala.

Kot je razvidno iz spodnjega grafa skupine Läkaruppropet, so švedske stopnje rodnosti že 20 mesecev nižje od predhodnega desetletnega trenda, pri čemer se je švedski primanjkljaj rojstev vedno bolj povečeval in aprila letos dosegel najnižjo vrednost -15,5%, po zadnjih podatkih pa znaša skoraj -15%. Zdravniki iz Läkaruppropeta poleg tega poudarjajo, da se je upadanje števila rojstev na Švedskem začelo po uvedbi cepljenja proti Covid-19 za ženske v rodni dobi.

Vendar je tu očiten paradoks: Če je toksičnost cepiva Covid-19 tako močno vplivala na rodnost, zakaj ni močno vplivala tudi na umrljivost?

Zdravniki združenja Läkaruppropet menijo, da je morda vplivala. Ugotavljajo (tukaj), da je bila švedska presežna smrtnost leta 2022 druga najvišja v zadnjih 20 letih, in predlagajo, da bi bila dejansko najvišja, če ne bi bilo iatrogene škode, ki jo je povzročilo zdravljenje obolelih Švedov, ki so leta 2020 zboleli za Covid-19.

V znanem grafu “Švedska je zmagala”, ki je reproduciran zgoraj, je kot izhodišče za izračun presežne umrljivosti uporabljeno triletno (2017-2019) povprečje pred pandemijo. (Za podrobnosti o metodologiji glej prispevek Bjorna Lomborga tukaj.) Z uporabo istega izhodišča in uradnih švedskih statističnih podatkov tukaj lahko izračunamo, da je imela Švedska leta 2022 nekaj več kot 4-odstotno presežno umrljivost, v primerjavi z nekaj več kot 1-odstotno leta 2021.

Morda je to relativna zmaga v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Toda za tretje leto pandemije – v tem času bi Švedska zagotovo že morala uživati prednosti čredne imunosti proti Covid-19, o kateri je nekoč govoril nihče drug kot Anders Tegnell – je težko razumeti, kako je to mogoče obravnavati kot absolutno zmago.

Ta članek je bil prvotno objavljen pri Brownstone Institute

Suggest a correction