Novo poročilo potrjuje, da so bili milijarderji, velika tehnologija in velika farmacija veliki zmagovalci pandemije

Med pandemijo se je premoženje ameriških milijarderjev povečalo za več kot 2,6 bilijona dolarjev, tržna kapitalizacija velikih farmacevtskih podjetij, kot sta Pfizer in Moderna, ter tehnoloških velikanov, kot so Meta, Alphabet in Amazon, pa je prav tako poskočila.

Skupno premoženje ameriških milijarderjev je od začetka pandemije COVID-19 marca 2020 poskočilo za 2,58 bilijona dolarjev – čeprav se je na milijone Američanov soočalo z izgubo delovnih mest, zaprtjem podjetij in finančnimi težavami.

V istem štiriletnem obdobju so se dobički številnih farmacevtskih in tehnoloških podjetij prav tako močno povečali, čeprav so se nekatera podjetja, kot sta Pfizer in Moderna, od takrat vrnila na realna tla.

Najnovejša posodobitev organizacije Inequality.org poudarja izjemne dobičke ameriških milijarderjev v času pandemije.

Do 18. marca 2024 se je skupno premoženje ameriških milijarderjev od začetka pandemije povečalo za 87,6% in doseglo 5,53 bilijona dolarjev.

Na vrhu seznama tistih, katerih premoženje se je med pandemijo povečalo, so bili veliki tehnološki milijarderji:

• Elon Musk: premoženje se je povečalo s skoraj 25 milijard dolarjev na 188,5 milijarde dolarjev, kar je več kot sedem-kratno povečanje.
• Jeff Bezos: premoženje se je povečalo s 113 milijard dolarjev na 192,8 milijarde dolarjev, tudi po znatnih dobrodelnih donacijah in odmevni ločitvi.
• Mark Zuckerberg: premoženje se je povečalo s $54.7 miljard na 113,5 milijarde USD, kar je več kot podvojitev.
• Jim, Alice in Rob Walton, glavni dediči premoženja Walmarta, so svoje skupno premoženje povečali s 161,1 milijarde dolarjev na 229,6 milijarde dolarjev.
• Bill Gates je sedmi najbogatejši milijarder na svetu z neto premoženjem 131,5 milijarde dolarjev, po najnovejših podatkih revije Forbes, ki se je leta 2020 povečalo z 98 milijard dolarjev. Njegova nekdanja žena Melinda French Gates je z 11,3 milijardami dolarjev na 181. mestu. Ti zneski ne vključujejo Fundacije Billa in Melinde Gates, ki je imelo konec leta 2022, zadnjega datuma, za katerega so na voljo podatki, 67,3 milijarde dolarjev.

Kot poroča Inequality.org, je v ZDA zdaj 737 milijarderjev, pred štirimi leti jih je bilo 614.

“Danes je celotna deseterica največjih milijarderjev centimilijarderjev, njihovo skupno premoženje pa znaša neverjetnih 1,4 bilijona dolarjev,” so zapisali pri Inequality.org.

Te astronomske koristi so v velikem nasprotju z gospodarskimi težavami, s katerimi so se v istem obdobju soočali milijoni Američanov.

Med pandemijo in po njej se je nešteto malih podjetij trajno zaprlo, na milijone Američanov pa se je soočalo z lakoto, negotovostjo glede strehe nad glavo (brezdomstvo, neplačevanje hipotek ali najemnin, odrasli otroci, ki živijo pri starših) in pomanjkanjem ustreznega zdravstvenega zavarovanja.

Na začetku pandemije je bilo izgubljenih več kot 8 milijonov delovnih mest. Čeprav si je splošno število zaposlenih počasi opomoglo, je stopnja brezposelnosti 2024 najvišja v zadnjih dveh letih, povprečno število opravljenih ur na teden še naprej upada, indeks kakovosti delovnih mest pa nadaljuje svoj 30-letni trend upadanja. Tudi po okrevanju je splošna stopnja delovne aktivnosti še vedno pod svojim 50-letnim povprečjem.

Medtem so se stroški blaga in storitev med letoma 2017 in 2022 povečali za 16%, najemnine pa za 18%.

Letni graf stopenj inflacije v ZDA (2014-2024)

Cene stanovanj so še naprej naraščale, skupaj z obrestnimi merami, zaradi česar je lastništvo stanovanja za mnoge nemogoče.

Povečevanje premoženjske vrzeli je vzbudilo zaskrbljenost med ekonomisti in aktivisti, ki trdijo, da je pandemija poslabšala dolgotrajne neenakosti v amer iškem gospodarskem sistemu.

Povprečna prodajna cena prodanih hiš v Združenih državah Amerike

Ocenjeno neto premoženje izvršnega direktorja družbe Pfizer: 35,7 milijona dolarjev

Naslednji grafi prikazujejo spremembe tržne kapitalizacije nekaterih farmacevtskih in tehnoloških podjetij (vsi grafi so pridobljeni s strani Macrotrends).

Glavni izvršni direktor družbe Pfizer Albert Bourla je leta 2021 zaslužil 24,3 milijona dolarjev, leta 2022 pa 33 milijonov dolarjev, vendar je lani zaradi krčenja povpraševanja po izdelkih COVID-19 zaslužil le 21,6 milijona dolarjev. Bourlovo neto premoženje je ocenjeno na 35,6 milijona dolarjev, kar je dovolj dobro, da se uvrsti med en odstotek najbogatejših Američanov.

Izvršni direktor podjetja Moderna Stéphane Bancel je leta 2022 zaslužil skoraj 400 milijonov dolarjev (od tega približno 392 milijonov dolarjev s prodajo delnic), kar je približno 10% od 4 milijard dolarjev, ki so jih tisto leto po podatkih STAT News skupaj zaslužili izvršni direktorji več kot 300 javnih zdravstvenih podjetij.

Bancel je leta 2020 prejel 12,9 milijona dolarjev, leta 2023 pa 17,1 milijona dolarjev, čeprav je družba Moderna lani ustvarila 4,2 milijarde dolarjev izgube iz poslovanja, navaja Fierce Pharma. Bancelovo neto premoženje znaša 3,9 milijarde dolarjev, s čimer se je uvrstil na 812. mesto med milijarderji na svetu in se uvršča med 0,01% najbogatejših v ZDA.

Vladni odziv na pandemijo je prispeval k povečanju razlik v blaginji

Dr. Michael Hudson, predsednik Inštituta za preučevanje dolgoročnih gospodarskih trendov in zaslužni profesor ekonomije na Univerzi Missouri v Kansas Cityju, je menil, da je vse večje razlike med milijarderji in povprečnimi Američani mogoče pripisati več dejavnikom, med drugim financializaciji gospodarstva, politiki Zveznih rezerv (Federal Reserve) in odzivu vlade na pandemijo.

Hudson meni, da je ameriško gospodarstvo postalo vse bolj financializirano, pri čemer se bančni sektor osredotoča na ustvarjanje dolga, namesto da bi podpiral produktivne industrije.

“Banke so se združile z lastniki zemljišč in monopoli, da bi ustvarile monopole za financiranje odsotnega lastniškega razreda,” je dejal v podkastu 9. februarja.

Hudson prav tako trdi, da je politika ustvarjanja denarja, ki jo izvaja Federal Reserve, koristila predvsem bogatim.

“Koronavirus ni povzročil tega premika, vendar je kataliziral in pospešil prevzem oblasti, nenazadnje tudi s tem, da je potisnil proračune javnega sektorja v krizo,” je zapisal.

Ukrep CARES, ki je bil sprejet kot odziv na pandemijo, je po Hudsonovih besedah koristil predvsem finančnemu sektorju in velikim korporacijam, namesto da bi zagotovil ustrezno podporo državnim in lokalnim oblastem, malim podjetjem in navadnim Američanom.

Zakon je “omogočil, da si je borza do 9. junija [2020] povrnila celoten 34-odstotni padec (merjeno z delnicami S&P 500), čeprav je BDP [bruto domači proizvod] gospodarstva še vedno padal”.

Kakšna je rešitev?

Hudson je za odpravo vse večje neenakosti v bogastvu v ZDA predlagal več sistemskih rešitev, katerih cilj je prestrukturiranje gospodarstva in opolnomočenje povprečnih Američanov.

Eden od ključnih predlogov je jubilej dolga ali kakšna druga različica odpusta ali odpisa nacionalnega in mednarodnega dolga. Hudson trdi, da je sedanji sistem, ki temelji na dolgovih, nevzdržen in da je potreben vsesplošni odpis dolgov, da se zagotovi olajšanje za ameriški delavski razred.

“Gospodarstva želite osvoboditi dediščine fevdalizma,” je dejal v podkastu. “Banke želijo obnoviti nekakšno fevdalno gospodarstvo, kjer najbogatejši ljudje … živijo od obresti, od najemnine lastnikov in monopolne najemnine,” je dejal. Hudson to imenuje “rentniški kapitalizem“.

Hudson priporoča vzpostavitev javnega bančništva in nacionalizacijo ključnih javnih služb. Hudson trdi, da lahko vlada z javnim nadzorom nad bistvenimi storitvami zagotovi, da te služijo potrebam ljudi in ne interesom zasebnih korporacij.

Hudson prav tako trdi, da lahko politike, kot so protimonopolni predpisi in obdavčitev vrednosti zemljišč, zmanjšajo moč bank in ohranijo nizke cene osnovnega blaga in storitev.

” Cene stanovanj bi se znižale, cene monopolnega blaga bi se znižale, cene poslovanja bi se znižale, ker se ta presežna gospodarska renta … ne bi plačevala bankam kot njihov glavni vir dohodka,” je dejal.

S prenosom bogastva iz finančnega sektorja v javni sektor bi lahko s temi ukrepi ustvarili pravičnejše gospodarstvo, ki bi služilo potrebam povprečnih Američanov, je prepričan.

Hudson se zavzema tudi za progresivno obdavčitev in odpravo vrzeli, ki bogatim omogočajo, da se izognejo plačilu svojega pravičnega deleža. “Nekateri davki so nujni, ker preprečujejo ustvarjanje nezasluženega bogastva,” je dejal.

V svojem delu, na primer v knjigi “J is for Junk Economics,” Hudson izpodbija običajne ekonomske teorije, zlasti neoklasično ekonomijo, ker ne upoštevajo vloge najemnine, dolga in razmerij moči pri oblikovanju gospodarskih rezultatov ter spodbujajo politike, ki koristijo bogatim na račun večine.

V svoji knjigi “Ubijanje gostitelja: Kako finančni paraziti in dolžniška odvisnost uničujejo svetovno gospodarstvo” Hudson trdi, da je sektor FIRE (finance, zavarovalništvo in nepremičnine) postal parazit, ki črpa življenje iz produktivnih sektorjev gospodarstva, kar vodi v vladne politike, ki dajejo prednost upnikom pred dolžniki in najemodajalcem pred proizvajalci.

Suggest a correction