Šole podpisujejo pogodbe o brezžičnih stolpih, ne da bi o tem obvestile starše
Telekomunikacijska podjetja se obračajo na šolske svete po ZDA in ponujajo namestitev brezžičnih stolpov v zameno za to, kar se sprva zdi donosen vir prihodkov za šole, ki so pogosto omejene z denarjem. Posli so pogosto bolj ugodni za telekomunikacijska podjetja, stolpi pa lahko predstavljajo tveganje za zdravje, pravijo strokovnjaki.
Objavljeno v The Defender 22. maj 2024, Michael Nevradakis, dr.
Velika telekomunikacijska podjetja se obračajo na šolske svete po ZDA in ponujajo namestitev brezžičnih stolpov na šolah v zameno za to, kar se sprva zdi donosen vir prihodkov za šole, ki so pogosto denarno omejene.
Toda ali so ti posli tako dobri, kot se oglašujejo, ali pa vsebujejo tveganja za šole – in otroke?
Dr. Suzanne Burdick in Jenny DeMarco, ki je magistrirala na področju izobraževanja, sta v tokratni oddaji “Defender In-Depth (Defender se pogloblja v vsebino)” voditelju doktorju Michaelu Nevradakisu povedali, da pogodbe za mobilne stolpe ne ponujajo “lahkega denarja”, temveč pogosto za desetletja omejujejo delovanje šolskih svetov pod neugodnimi pogoji.
Burdickova, novinarka revije The Defender, piše serijo preiskovalnih člankov o izpostavljenosti šol brezžičnemu omrežju.
DeMarcova je direktorica komunikacij v organizaciji Virginians for Safe Technology (Virginijci za varno tehnologijo) in soustanovitelj Nacionalnega poziva za varno tehnologijo.
Burdickova je dejala, da so zakonske omejitve izpostavljenosti brezžičnim radijskim frekvencam zastarele.
Dodali sta, da šolska okrožja pred podpisom takih pogodb pogosto ne obvestijo staršev, študije o vplivu na okolje pa običajno niso izvedene.
Rekli sta tudi, da Zvezna komisija za komunikacije (FCC) ni upoštevala sodne odredbe o pregledu svojih omejitev izpostavljenosti radijskim valovom, ki so bile sprejete leta 1996 in se od takrat niso spremenile. Organizacija za zaščito zdravja otrok – (Children’s Health Defense (CHD) je sprožila pravni spor proti FCC.
Veliki telekomunikacijski operaterji “izkoriščajo” šolske svete in vodstva šol
Burdickova je povedala, da se pripravlja “popolna nevihta” zaradi kombinacije hitrega tehnološkega napredka in “telekomunikacijske industrije, ki želi zaslužiti na tem napredku” s “povečanjem prizadevanj za uvedbo svoje infrastrukture”.
Vendar “pri tem cilja na šolske svete in vodstva šol, lahko rečem, da jih izkorišča,” je pripomnila Burdickova.
Burdickova je dejala, da šole, ki iščejo nove tokove prihodkov, vidijo v namestitvi stolpov način za ustvarjanje pasivnega prihodka.
Vendar pa je to, kar se “na prvi pogled zdi vodstvom šol kot brezpogojno”, posledica tega, da se ne zavedajo “posledic v smislu, kako dolge so pogodbe, možnih posledic za zdravje in kako malo je ustreznega vladnega nadzora nad to industrijo”, je dodala Burdickova.
DeMarcova se je na zasebni šoli svojih otrok in na drugih šolah na svojem območju zavzemala proti takšnim pogodbam. Povedala je, da je lokalna srednja šola podpisala 35-letno pogodbo za stolp, ki vsebuje začetno 10-letno obdobje in petletno obdobje podaljšanja.
“Obnovljivi roki so obnovljivi samo na strani telekomunikacijskega podjetja ali podjetja, ki gradi stolp. Za šolo ni nobene klavzule,” je dejala DeMarcova. “To je skoraj tako kot v tobačni stroki, kjer morda vedo, da se bo jez zanikanja nekoč porušil, in ne želijo, da bi to vplivalo na njihove prihodke, ko se to zgodi.”
“Velikokrat pogodbe telekomunikacijskim podjetjem omogočajo, da stolpe prilagajajo, vzdržujejo ali spreminjajo,” je rekla Burdickova. To bi lahko pomenilo, da se lahko začetna postavitev ene antene pozneje enostransko spremeni v “cel kup anten 5G”.
Burdickova je opozorila na primere pogodb, ki telekomunikacijskim podjetjem omogočajo, da pred dodajanjem lokacij stolpov zagotovijo le 48-urno obvestilo ali da šolski sveti odobrijo pogodbe o postavitvi mobilnih stolpov po “48 sekundah razprave”.
V slednjem primeru so starši v mestu Wyandotte v Michiganu “postali res razumljivo jezni”, ker se šolski svet z njimi ni posvetoval pred podpisom pogodbe. Starši so tožili podjetje T-Mobile in dosegli prepoved aktiviranja anten.
Vendar je bila njihova pritožba zavrnjena in antene so bile aktivirane. Starši se zdaj pritožujejo. “To je zelo razdvojilo skupnost, saj so mnogi starši svoje otroke umaknili iz šole,” je dejal Burdick. “Nastala je prava zmešnjava.”
DeMarcova je opozorila, da kljub pogodbenim pogojem, ki se na začetku zdijo vabljivi, pogodbe velikih telekomunikacijskih podjetij šolam pogosto zagotavljajo le omejene finančne koristi, saj so razen razmeroma velikega začetnega plačila ob podpisu pogodbe letne najemnine nizke in se pogosto razdelijo med vse šole v okrožju – in podjetje za gradnjo stolpov.
“To je majhna kapljica v morju,” zaradi katere “izpostavljate ljudi tveganju,” je dejala DeMarcova.
Demokratični procesi v šolskem svetu pogosto “manjkajo”, saj so starši izključeni
DeMarco in Burdick sta dejali, da šolski sveti pogosto ignorirajo pomisleke staršev in učencev glede varnosti in pogodbenih pogojev.
“To gre notri skozi eno uho in ven skozi drugo,” je dejala DeMarcova, poleg tega pa ni informiranega soglasja. “Starši niso obveščeni, da se to dogaja. Niti ne moreš ničesar reči, ker ne veš, da se to dogaja.”
Ko je stolp enkrat postavljen, odobren in se gradi, je “zelo, zelo težko, če ne celo nemogoče, to spremeniti ali odstraniti”, je dejala DeMarcova.
DeMarcova je dejala, da se podjetja za gradnjo stolpov osredotočajo na šole, ker nimajo toliko birokracije kot okrožja ali mesta. Postopki, ki vključujejo šole, so običajno “hitri”, medtem ko “pedagogi pogosto niso izobraženi o tej posebni temi in je to enostavno prodati”.
“Varnost” kot razlog za gradnjo brezžičnih stolpov – vendar varnostna tveganja niso upoštevana
Po besedah DeMarcove nekatera podjetja za gradnjo stolpov podpišejo “glavne najemne pogodbe s šolskimi sveti ali z okrožji”, vključno z okrožjem v Virginiji, kjer živi, ki je po njenih besedah uporabilo izredna pooblastila, sprejeta zaradi pandemije COVID-19, da bi pospešilo sklepanje takih pogodb brez večjega nadzora ali pregleda.
“Pooblastila zaradi COVIDa so enemu človeku v našem okrožju omogočila, da je podpisal pogodbo za vsako infrastrukturo mobilne telefonije v okrožju,” je dejala. “Ni bilo treba iti skozi postopek načrtovanja … nobene javne objave, nič od tega.”
DeMarcova je tudi dejala, da šolski sveti običajno ne izvajajo študij o vplivih na okolje pred podpisom pogodb ali pred gradnjo brezžičnih stolpov. “V bistvu samo podpišejo … in to je vse.”
Burdickova in DeMarcova sta dejali, da se šolski sveti pogosto sklicujejo na varnostne pomisleke, kot je razširjena možnost klica na številko 911, da bi upravičili postavitev brezžičnih stolpov pri šolah.
DeMarcova je rekla, da pri tem šolski sveti običajno prikrivajo morebitne škodljive učinke sevanja, ki ga oddajajo brezžični stolpi, na zdravje, in opozorila, da so njeni lokalni šolski organi “to izpustili iz pogovora, kot da to ne obstaja”, ali pa so trdili, da takšne nevarnosti za zdravje niso bile nikoli dokazane.
DeMarcova je dejala, da so ji v pogovorih z lastniki podjetij za gradnjo stolpov povedali, da morajo ta podjetja “skrbeti le za skladnost” s predpisi FCC, “ni pa jim treba skrbeti za varnost”.
Burdickova je povedala, da so bile omejitve FCC glede izpostavljenosti radijskim valovom določene leta 1996 na podlagi študij, opravljenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Upoštevajo le en možen mehanizem škodljivosti – toplotne učinke, torej ali radijske frekvence povzročajo segrevanje človeških celic, vendar si “zatiskajo oči pred kakršnim koli drugim biološkim učinkom, ki bi se lahko pojavil”, ali dolgoročnimi škodljivimi vplivi.
Ameriška agencija za varstvo okolja je nekoč imela celoten oddelek za varstvo pred sevanjem, vendar so ga ukinili, je dejala Burdickova.
Po poročilu vladnega urada za računovodstvo iz leta 2012, ki je FCC pozval k pregledu omejitev iz leta 1996, je FCC začela večletno preiskavo. Po Burdickovih besedah so znanstveniki predložili “na tisoče strani dokazov“, ki so pokazali “biološke učinke” tudi pri ravneh, nižjih od tistih, ki povzročajo segrevanje.
Kljub temu je komisija FCC decembra 2019 ugotovila, da “ni ustrezne podlage” za spremembo svojih omejitev izpostavljenosti radijskim valovom, in zaključila preiskavo. Organizacija CHD in druge organizacije so leta 2020 proti komisiji FCC vložile tožbe, v katerih so izpodbijale to odločitev.
Leta 2021 je zvezno prizivno sodišče odločilo, da FCC ni upoštevala vseh znanstvenih dokazov o škodljivih učinkih brezžične tehnologije na zdravje, in od nje zahtevalo nov pregled dokazov. Vendar pa je FCC doslej sodbo ignorirala.
Burdickova je opozorila, da je organizacija CHD “še naprej pritiskala na FCC, naj ukrepa”, lani je na FCC vložila peticijo, v prihodnjih mesecih pa načrtuje novo pravno vlogo. Navedla je več nedavnih študij, ki so pokazale potencialno resna zdravstvena tveganja, povezana z izpostavljenostjo radijskim valovom, tudi pri osnovnošolcih in mladostnikih.
Pravila FCC tudi “ne upoštevajo kumulativnih učinkov” in dolgoročnih vplivov izpostavljenosti radijskim valovom, je dejala DeMarcova in opozorila, da zakon o telekomunikacijah iz leta 1996 preprečuje državnim in okrožnim organom, da bi o vlogah za brezžične stolpe odločali na podlagi “učinkov na okolje“, kar vključuje vplive na zdravje.
“Uporabljati bi morali previdnostno načelo, zlasti pri otrocih,” je dejala DeMarcova.
Burdickova je rekla, da je CHD “vodilna organizacija” pri izpodbijanju pravil FCC, med drugim s spletnimi viri za javnost in pravnimi primeri – eden v New Jerseyju, drugi pa se sklicujejo na zakon o Američanih s posebnimi potrebami v zvezi z morebitno škodo zaradi elektromagnetne preobčutljivosti.
Oglejte si prispevek “The Defender In-Depth” tukaj:
Poslušajte podkast na Spotifyju.
Dr. Michael Nevradakis, ki živi v Atenah v Grčiji, je višji novinar revije The Defender in del rotacije voditeljev oddaje “Dobro jutro CHD.TV” (Good Morning CHD)
Suggest a correction
