“Vse skupaj spominja na roman Krasni novi svet”: Novo orodje z umetno inteligenco napoveduje oklevanje glede cepljenja

Raziskovalci z Univerze v Cincinnatiju, ki so orodje razvili, so zapisali: “Kljub obveznemu cepljenju proti COVIDu-19 so se mnogi odločili, da se odpovedo cepljenju, kar sproža vprašanja o psihologiji, na kateri temelji presoja, ki vpliva na te odločitve.”

Ekipa raziskovalcev je razvila “močno novo orodje na področju umetne inteligence” (UI), ki lahko predvidi, ali se bo nekdo cepil protiCOVID-19 ali ne.

Po navedbah Univerze v Cincinnatiju novo orodje umetne inteligence “uporablja majhen nabor podatkov iz demografskih podatkov in osebnih presoj, kot je odpor do tveganja ali izgube”, da bi pri ljudeh prepoznalo vzorce “presojanja nagrade in odpora”, ki lahko pomagajo pojasniti pripravljenost posameznika, da se cepi.

Raziskovalci so svoje ugotovitve predstavili v študiji, objavljeni v torek v reviji Journal of Medical Internet Research Public Health and Surveillance.

Ugotovitve študije “bi se lahko široko uporabile za napovedovanje duševnega zdravja in privedle do učinkovitejših kampanj na področju javnega zdravja”, so navedli na univerzi.

V študiji so zapisali, da so se “kljub obveznemu cepljenju proti COVIDu-19 mnogi odločili, da se cepljenju odpovedo, kar sproža vprašanja o psihologiji, na kateri temelji presoja, ki vpliva na te odločitve”.

Raziskovalci trdijo, da njihove ugotovitve “dokazujejo temeljni pomen spremenljivk presoje glede izbire in uporabe cepiva, kar nakazuje, da bi lahko izobraževanje o cepivu in sporočanje o cepivu usmerili na različne profile presoje, da bi izboljšali uporabo cepiva”.

Toda kritiki, kot je doktor Brian Hooker, glavni znanstveni vodja organizacije Children’s Health Defense, pravijo, da nova tehnologija pomeni, da imajo tisti, ki dvomijo o cepivih, težave z duševnim zdravjem:

“Namiguje se namreč, da je zaradi nestrinjanja s standardom oskrbe, ki ga določa vladni propagandni stroj, nekdo duševni bolnik ali skrajni izstopajoči primer. Vse skupaj spominja na roman Krasni novi svet, v katerem so potencialno neubogljivi posamezniki tarča sporočil, ki temeljijo na strahu in iracionalnosti.”

Hooker je dejal, da je nova tehnologija “vnaprej izmišljen nadomestek za to, čemur se velika farmacija in vladne zdravstvene agencije izogibajo: racionalnim razpravam o znanosti in medicini, ki bi lahko razkrile resnico o neželenih učinkih cepiv”.

Uporaba umetne inteligence za usmerjanje “nasprotnikov cepljenja”?

Dr. Nicole Vike, višja raziskovalna sodelavka na fakulteti za inženirstvo in uporabne znanosti Univerze v Cincinnatiju, je bila glavna avtorica članka.

“COVID-19 verjetno ne bo zadnja pandemija, ki jo bomo videli v naslednjih desetletjih,” je dejala Vikejeva. “Z novo obliko umetne inteligence za napovedovanje v javnem zdravstvu imamo dragoceno orodje, ki bi lahko pomagalo pripraviti bolnišnice na napovedovanje stopnje cepljenja in posledično stopnje okužb.”

Avtorji študije so povedali, da bi se tehnologija lahko uporabila tudi za “pomoč pri uvajanju cepiva in pripravljenosti zdravstvenega varstva z zagotavljanjem podrobnosti glede na lokacijo” – z drugimi besedami, za prepoznavanje geografskih območij, na katerih bi se lahko pojavila nizka stopnja cepljenja in visoka stopnja hospitalizacij, kot je navedeno v študiji.

Kritiki so podvomili v trditve študije in izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih neželenih uporab te tehnologije.

“Glavna težava pri takšnih raziskavah je osnovna predpostavka: zadržanost glede cepljenja je treba pojasniti z vidika (nenormalne) psihologije udeležencev in ne glede na učinkovitost in varnost zadevnega cepiva ali cepiv,” je dejal doktor Michael Rectenwald, avtor knjige “Googlov arhipelag: Digitalni gulag in simulacija svobode”.

Posledično, je dejal Rectenwald, se domneva, da “če so ljudje zadržani do cepiva, je krivda prej na njihovi strani kot pa na strani cepiva samega. Iz te predpostavke skuša raziskava upravičiti cepljenje kot nekaj normalnega s tem, da z zadržanovstjo do cepiva povezuje anomalne duševne in psihološke značilnosti.”

To lahko privede do tega, da bodo posamezniki postali tarča cepljenja, je dejal Rectenwald:

“Uporaba umetne inteligence za napovedovanje neodločnosti pri cepljenju pod temi pogoji bi lahko vključevala mobilizacijo programov umetne inteligence za usmerjanje in celo prepoznavanje posameznikov, ki so zadržani glede cepljenja. Pričakujemo lahko tudi programe umetne inteligence, ki bodo skušali premagati neodločnost pri cepljenju s poskusi ‘reprogramiranja’ omenjenih okvarjenih oseb.

“Vsaj prepoznavanje, ciljno usmerjanje in prevzgajanje subjektov, ki oklevajo s cepljenjem, je v načrtu.”

Scott C. Tips, predsednik Nacionalne zdravstvene zveze, je dejal, da nova tehnologija vzbuja pomisleke glede zasebnosti.

Tips je dejal:

“To, ali se posameznik želi cepiti, ni nikogaršnja stvar, razen posameznika. Zakaj bi kdo moral napovedovati zdravstvene odločitve? ‘Prediktivna’ umetna inteligenca pri tem vprašanju ni nič drugega kot rešitev, ki išče problem. Tu ni nobene težave. Pravzaprav bi morali biti veseli, da obstajajo ljudje, ki se ne želijo cepiti.”

Podobno se je strinjala tudi Dr. Kat Lindley, predsednica organizacije Global Health Project in direktorica Svetovnega vrha COVID. “Obstaja veliko razlogov, zakaj je nekdo morda zadržan do cepljenja, in bojim se, da bo zanašanje na program, ne glede na to, kako inteligenten je, da bo predvidel izid, podcenilo človeški element in individualne izkušnje.”

Kritiki dvomijo tudi o trditvah o učinkovitosti tehnologije. “Umetna inteligenca je tako dobra, kot je dober programer in parametri, ki so mu bili dani, kar vključuje tudi pristranskost, s katero je bila ustvarjena,” je dejal Lindley.

Tim Hinchliffe, urednik revije The Sociable, je dejal: “Videli smo, kako ChatGPT izpljune neumnosti, in videli smo katastrofo raznolikosti, ki je bila Google Gemini, zato bi bilo najbolje, če bi se rezultatov lotili previdno. In če je v ekipi umetna inteligenca in človek, so rezultati še vedno lahko pristranski.”

” ‘Smeti not, smeti ven’ velja tako za odločitve in rezultate, ki jih poganja umetna inteligenca, kot za vse druge odločitve ali rezultate, ki jih sprejemajo ljudje in ‘neumni’ računalniki,” je dejal Tips. “Če umetna inteligenca odgovore išče v običajnih datotekah in podatkih, bo prišla do nepravilnih in pristranskih rezultatov.”

“Kdo bodo naslednje tarče tega aparata za napovedovanje stališč?“

Drugi strokovnjaki so menili, da bi lahko vlade zlorabile tehnologijo in jo uporabile proti javnosti.

“O stanju medicine in prednostnih nalogah naše zvezne vlade priča dejstvo, da se več raziskav izvaja o tem, kako povečati uporabo katerega koli izdelka, ki ga opredelijo kot cepivo, kot pa o varnostnih študijah, po katerih javnost kliče,” je dejala Valerie Borek, pomočnica direktorja in glavna analitičarka organizacije Stand For Health Freedom.

“Ta študija ustreza desetletja dolgemu pristopu k uporabi psihologije in naše podzavesti za spodbujanje izdelkov in programov,” je dejala. “Na voljo je že tehnologija, ki lahko oceni biometrične podatke, kot so srčni utrip, temperatura in gibanje oči, v kombinaciji z zvočnimi in lokacijskimi informacijami.”

Borekova je ob navedbi primera dejala, da je Center za nadzor in preprečevanje bolezni “že dokazal uporabo podatkov iz mobilnih telefonov za nadzor javnega zdravja“.

Borekova je dodala:

“Vlada ima preveč podatkov, ki jih mora prečesati, zato je uporaba umetne inteligence za nadzor javnega zdravja neizogibna. Kako dolgo bo trajalo, preden bodo naprave, ki jih prostovoljno nosimo in prenašamo, uporabljene za napovedovanje naših zdravstvenih odločitev s pomočjo umetne inteligence?”

“Ali bodo te napovedi vodile do vladnih posegov? Ta vprašanja moramo zastaviti našim zakonodajalcem in storiti vse, kar je v naši moči, da zmanjšamo svoj digitalni odtis.”

Po besedah Hinchliffa:

“Če lahko umetna inteligenca predvidi stališča ljudi, potem bi bilo napovedovanje tako imenovanega oklevanja glede cepljenja šele začetek. Kaj sledi? Napovedovanje, kdo je zanikovalec podnebja? Kaj pa napovedovanje stališča ljudi do predsedniških kandidatov in do tega, koga bodo verjetno volili? Kdo potrebuje volitve, če umetna inteligenca že ve, kdo bo zmagal?”

“Kaj se zgodi, ko prevzgojni in propagandni programi ne delujejo? Ali bodo podatke o napovedovanju stališča ljudi dobile vlade, da bodo lahko zatrle disidente? Kdo bodo naslednje tarče tega aparata za napovedovanje stališč? Mislim, da bodo to ljudje, ki so “neodločni” glede pripovedi o podnebnih spremembah.”

Študija trdi, da lahko umetna inteligenca “natančno napoveduje stališča ljudi“

V skladu z napovedjo Univerze v Cincinnatiju je razvoj novega orodja umetne inteligence temeljil na raziskavi, izvedeni v ZDA leta 2021, ki je vključevala reprezentativni vzorec 3 476 odraslih oseb. Anketiranci so “posredovali informacije, kot so kraj bivanja, dohodek, najvišja zaključena stopnja izobrazbe, etnična pripadnost in dostop do interneta”.

Udeležence so vprašali, ali so prejeli cepivo za COVID-19. Približno 73 % vprašanih je navedlo, da so bili cepljeni, kar je “nekoliko več kot 70 % prebivalcev države, ki so bili cepljeni leta 2021”, je navedeno v študiji.

Nato so jih “prosili, naj ocenijo, koliko jim je všeč ali ni všeč naključno zaporedje 48 slik na sedemstopenjski lestvici od 3 do -3”, da bi kvantificirali “matematične značilnosti presoj ljudi, ko opazujejo blago čustvene dražljaje”.

“Spremenljivke presoje in demografske podatke smo primerjali med anketiranci, ki so bili cepljeni, in tistimi, ki niso bili cepljeni. S tremi pristopi strojnega učenja smo preverili, kako dobro so presoja, demografski podatki in stališče do previdnostnih ukrepov COVID-19 napovedovali, ali se bodo anketiranci cepili,” je navedeno v sporočilu.

V skladu s študijo je bil opredeljen “majhen nabor demografskih spremenljivk in 15 spremenljivk presoje”, ki “napovedujejo jemanje cepiva z zmerno do visoko natančnostjo in veliko natančnostjo”.

V sporočilu je navedeno, da te ugotovitve kažejo, “da lahko umetna inteligenca s presenetljivo malo podatki ali zanašanjem na drage in dolgotrajne klinične ocene natančno napove stališča ljudi”.

Isto obvestilo navaja doktorja Aggelosa Katsaggelosa, zaslužnega profesorja elektrotehnike in računalništva na univerzi Northwestern, ki trdi, da je “študija anti-velikim podatkom“, saj lahko nova tehnologija “deluje zelo preprosto” in brez potrebe po “superračunalnikov”.

“Je poceni in jo je mogoče uporabiti pri vsakem, ki ima pametni telefon. Imenujemo jo računalniška kognitivna umetna inteligenca. Verjetno boste v bližnji prihodnosti zasledili še druge aplikacije v zvezi s spremembami presoje,” je dejal Katsaggelos.

Lindley se s tem ni strinjal. Za portal The Defender je povedala: “Imenovati to ‘anti-veliki podatki’ je oksimoron, saj bi moral program, da bi lahko trdil, da ima visoko stopnjo natančnosti, obsegati visoko stopnjo razumevanja samega omahovanja.”

“Težava pri tej pobudi za umetno inteligenco je pristop, ki zajema celotno populacijo in ne upošteva nobenih individualnih pomislekov in izkušenj,” je dejal Lindley. “Če sem se v zadnjih 20 letih, ko sem opravljal medicinsko prakso, česa naučil, je to, da je človeški dejavnik pomemben in da je po svoji naravi nepredvidljiv.”

“Vrh ledene gore”: Umetna inteligenca se lahko uporablja tudi za hiter razvoj cepiv

Nedavno so bile predstavljene tudi druge tehnologije, povezane z umetno inteligenco na področju zdravstva.

Na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) januarja je predsednik uprave družbe Pfizer Albert Bourla pohvalil vlogo UI pri razvoju zdravila Paxlovid, peroralnega zdravila na recept, ki se trži kot zdravilo za COVID-19.

“Razvili smo ga v štirih mesecih,” je dejal Bourla, medtem ko razvoj takega zdravila “običajno traja štiri leta”. Po njegovih besedah je umetna inteligenca pomagala bistveno skrajšati čas, potreben za postopek “odkrivanja zdravil”, pri katerem “dejansko sintetiziramo na milijone molekul in nato poskušamo med njimi odkriti, katera od njih deluje”.

Bourla je temu preboju pripisal zasluge za reševanje “milijonov življenj” in napovedal, da bo v prihodnosti takšnih dosežkov še več. “Naša naloga je, da naredimo preboj, ki spremeni življenje bolnikov,” je dejal Bourla. “Z umetno inteligenco lahko to storim hitreje in bolje.”

“Resnično verjamem, da bomo zaradi tega soobstoja tehnološkega in biološkega napredka vstopili v znanstveno renesanso na področju znanosti o življenju,” je dodal Bourla. “Umetna inteligenca je zelo močno orodje. V rokah slabih ljudi lahko naredi slabe stvari za svet, v rokah dobrih ljudi lahko za svet naredi velike stvari.”

Jeremy Hunt, finančni minister Združenega kraljestva, je med isto okroglo mizo na WEF dejal, da bi umetna inteligenca lahko omogočila hiter razvoj in uporabo cepiv.

“Ko bomo imeli naslednjo pandemijo, ne želimo čakati eno leto, preden bomo dobili cepivo,” je dejal. “Če lahko umetna inteligenca skrajša čas, potreben za pridobitev cepiva, na en mesec, potem je to velik korak naprej za človeštvo.”

Projekt WEF, ki je bil prvič napovedan leta 2019, financira raziskave o uporabi “sintetičnih” “bolnikov”, ki jih ustvarja umetna inteligenca, in “sintetičnih” podatkov o kliničnih preskušanjih.

Zaskrbljenost glede napovedne sposobnosti umetne inteligence je privedla do nekaterih ukrepov zakonodajalcev po vsem svetu. Evropski parlament je 13. marca sprejel Zakon o umetni inteligenci, ki vsebuje več omejitev in prepovedi uporabe UI v različnih kontekstih.

Po navedbah grškega Business Daily so “prepoznavanje čustev na delovnem mestu in v šolah, socialno točkovanje, prediktivno policijsko delo (kadar temelji izključno na profiliranju osebe ali ocenjevanju njenih značilnosti) in UI, ki manipulira s človeškim vedenjem ali izkorišča ranljivosti ljudi”, s to zakonodajo prepovedani.

Hinchliffe meni, da je “uporaba umetne inteligence za napovedovanje stališča ljudi do cepiv in oklevanja glede cepiv le vrh ledene gore”, saj se lahko tehnologija umetne inteligence nato “uporabi za napovedovanje stališča do skoraj vsega”.

“Če bo uspešno, bo napovedovanje stališč ljudi vodilo k napovedovanju njihovega vedenja. Napovedovanje njihovega vedenja pomeni, da o njih vemo več, kot vedo sami o sebi,” je dejal. “Ko bodo ljudje ‘ulovljivi‘, se bodo vse stave začele: Z njimi je mogoče manipulirati in jih nadzorovati na najbolj grozne načine.”

Suggest a correction