Raziskava ugotavlja, da se je med pandemijo COVID-a zmanjšala raven razvojnih mejnikov pri majhnih otrocih

Nedavno objavljena študija je pokazala, da so se pri otrocih do petega leta starosti znatno zmanjšale komunikacijske sposobnosti, sposobnosti reševanja problemov in osebno-socialne spretnosti.

Vir: Megan Redshaw, dr.

V nedavno objavljeni študiji, ki so jo izvedli raziskovalci z univerze Johns Hopkins, je bilo ugotovljeno, da se je med pandemijo COVIDa-19 med majhnimi otroki v Združenih državah Amerike rahlo zmanjšala raven razvojnih mejnikov.

V študiji, objavljeni 22. aprila v reviji JAMA Pediatrics, so analizirali podatke več kot 50 000 otrok, vključno z dojenčki in otroki do petega leta starosti, da bi ugotovili, ali je pandemija negativno vplivala na njihove razvojne mejnike na petih področjih. Ta področja so vključevala jezik in komunikacijo, reševanje problemov, grobo motoriko, fino motoriko ter osebnostno-socialno vedenje.

Raziskovalci so za oceno razvojnega napredka otrok, starih od 1 do 66 mesecev, uporabili vprašalnik Ages and Stages Questionnaire (ASQ) Ameriške akademije za pediatrijo. Med obiskom pri primarnem zdravniku so za oceno otrokovega razvoja zastavili šest vprašanj z vsakega od petih ključnih razvojnih področij.

Vsako vprašanje, na katerega je odgovoril negovalec, je bilo ocenjeno z “da”, “včasih” ali “še ne”, anketiranci pa so bili pozvani, naj razkrijejo skrbi glede otrokovega vedenja. Na podlagi točkovanja se določi, ali se otrok razvija tipično ali potrebuje napotitev za storitve zgodnjega posredovanja.

V vzorec študije je bilo vključenih 29 277 otrok, ki so imeli vprašalnike ASQ samo v obdobju pred pandemijo, 1 657 otrok, ki so imeli vprašalnike ASQ v obdobju pred pandemijo in v obdobju prekinitve, ter 19 271 otrok, ki so imeli vprašalnike ASQ pred in med obdobjem pred pandemijo in v obdobju znotraj pandemije.

Ugotovitve študije

V študiji je bilo ugotovljeno, da se je od obdobja pred pandemijo do obdobja med pandemijo znatno zmanjšalo število otrok glede na starost na področjih komunikacije, reševanja problemov in osebno-socialnih spretnosti, pri čemer so skrbniki najbolj zaskrbljeni zaradi komunikacijskih spretnosti, najmanj pa zaradi grobih motoričnih spretnosti.

Rezultati na področju komunikacije so se zmanjšali za približno 3 odstotke, na področju osebnega in socialnega življenja ter reševanja problemov pa za približno 2 odstotka, kar bi na nacionalni ravni pomenilo približno 1 500 dodatnih mesečnih napotitev na storitve v primerjavi z izhodiščnim stanjem.

Rezultati na področju fine in grobe motorike so ostali stabilni med obdobjem pred pandemijo in obdobjem med pandemijo, čeprav so se rezultati na področju grobe motorike v obdobju prekinitve v primerjavi z obdobjem pred pandemijo znižali. Medtem ko so se rezultati komunikacije in reševanja problemov pri dojenčkih podobno znižali, pa se rezultati osebnostno-socialnih dosežkov niso spremenili.

Kljub ugotovitvam so avtorji zaključili, da so bile spremembe v razvojnih pregledih le skromne in so se izkazale za pomirjujoče na kratek rok, vendar “lahko obremenijo že tako preobremenjeno infrastrukturo razvojne vedenjske pediatrije”.

Druge študije kažejo na negativen vpliv na otrokov razvoj

Čeprav so podatki omejeni, so druge študije pokazale, da sta odziv na pandemijo in zaprtje ustanov, ki so jih običajno obiskovali v zgodnjem otroštvu, negativno vplivala na majhne otroke.

V študiji, objavljeni decembra 2023 v reviji JAMA Pediatrics, so raziskovalci, ki so uporabili isti vprašalnik ASQ kot v nedavno objavljeni študiji v isti reviji, ugotovili, da so dejavniki skupnosti, družine in otrok, na katere je vplivala pandemija, prispevali k zamudam v socialno-čustvenem razvoju majhnih otrok, zlasti v prvem letu življenja.

V predtiskani študiji, objavljeni avgusta 2022 v medRxiv, so raziskovalci ugotovili “presenetljiv upad” kognitivnih sposobnosti pri dojenčkih, rojenih med pandemijo COVIDa-19. Raziskovalci so preučili splošne kognitivne rezultate otrok v letih 2020 in 2021 ter jih primerjali z rezultati pred pandemijo pri otrocih, rojenih v letih 2011 do 2019. Ugotovili so, da so se pri otrocih, rojenih sredi leta 2020, rezultati v povprečju znižali za 27 do 37 točk, njihova verbalna, motorična in splošna kognitivna zmogljivost pa je bila v primerjavi z otroki, rojenimi pred pandemijo, bistveno slabša.

“Rezultati poudarjajo, da spremembe v okolju, povezane s pandemijo COVIDa-19, tudi brez neposredne okužbe s SARS-CoV-2 in boleznijo COVID-19 pomembno in negativno vplivajo na razvoj dojenčkov in otrok,” so zapisali avtorji.

Raziskovalci so junija 2023 v uredniškem članku v reviji Pediatric Research navedli, da je imela pandemija COVIDa-19 “pomembne posredne učinke” na številna področja otrokovega razvoja, vključno s pripravljenostjo za šolo, dosežki v izobraževanju, socializacijskimi veščinami in duševnim zdravjem. Predvsem pisanje z roko je bilo ena od spretnosti fine motorike, na katero so otroci negativno vplivali, saj so imeli manj priložnosti za branje in pisanje na papir.

Raziskovalna študija, ki jo je maja 2022 objavil Nacionalni inštitut za ekonomske in socialne raziskave, je pokazala, da je bilo manj verjetno, da bodo štiri- in petletni otroci leta 2021 dosegli pričakovano raven razvoja kot pred pandemijo, ko bi bili isti otroci stari 3 do 4 leta.

Podatki iz ankete, zbrani v okviru študije, v kateri je sodelovalo 94 šol, 1 105 družin in 3 253 otrok, so pokazali, da so starši in šole menili, da so bili otroci ob vstopu v šolo prikrajšani na področju socialno-čustvenega počutja, komunikacijskega in jezikovnega razvoja, pismenosti in računskih spretnosti. Več kot polovica šol je poročala, da so otroci ob koncu šolskega leta še vedno potrebovali podporo.

Poleg tega so učitelji poročali o povečanem številu vedenjskih težav, kot so grizenje, udarjanje in nezmožnost deljenja med temi istimi otroki.

Suggest a correction