Izražamo zaskrbljenost glede Agencije za zdravila in zdravstvene pripomočke (MHRA): zdi se, da se v Združenem kraljestvu nekaj krha.

Ta silovit in vztrajen napad na agencijo MHRA, ki ga je pravkar objavila strankarska parlamentarna skupina za odzivanje na pandemije in rehabilitacijo, je bil 24. oktobra lani poslan predsedniku odbora za zdravstvo in socialno varstvo. Odbor APPG je neformalna skupina poslancev iz Zgornjega in Spodnjega doma: Odbor za zdravje in socialno varstvo je stalni organ, ki uradno pregleduje delovanje Ministrstva za zdravje in socialno varstvo – in iz tega izhaja, da pisma ni upošteval. Pri tem pismu je poleg odkrite vsebine presenetljiv seznam 25 podpisnikov, med katerimi so poleg običajnih konservativcev tudi laburisti, Škotska nacionalna stranka, ulsterski unionisti, zlasti Esther McVey, ki je zdaj ministrica v kabinetu, ter trije neparlamentarci, med njimi profesor Carl Heneghan. Nenavadno je, da tam ni Andrewa Bridgena, vendar so se verjetno vsi podpisniki strinjali z objavo in si zdaj obupno prizadevajo, da bi se ta zadeva pred splošnimi volitvami izpostavila na način, ki ga ni mogoče prezreti.

https://appgpandemic.org/news/mhra-letter-health-select-committee

Pismo:

9. februar 2024

Steve Brine, poslanec
Odbor za zdravstvo in socialno varstvo,
Spodnji dom (House of Commons),
London, SW1A 0AA

Pismo po elektronski pošti

POSLANO: 24. oktober 2023

Spoštovani Steve,

Pišemo vam v zvezi z resnimi pomisleki glede pristopa Agencije za zdravila in zdravstvene pripomočke (MHRA) k varnosti pacientov in tudi težavami v sistemu, ki ne samo da ne ščiti pacientov, temveč jih še naprej resno ogroža.

Najnovejša preiskava napak pri varnosti pacientov, neodvisni pregled varnosti zdravil in medicinskih pripomočkov (IMMDS), je v svoji temeljiti preiskavi zdravila Primodos, natrijevega valproata in medeničnih mrežic izpostavila številne od teh pomislekov. V okviru področja, ki ga je moral pregledati, je ugotovil, da odziv zdravstvenega sistema ni bil dovolj odločen, hiter ali ustrezen, zaradi česar so bolniki v nekaterih primerih utrpeli škodo, ki jim je spremenila življenje ali bila usodna in bi se ji bilo mogoče izogniti.

Na sestanku strankarske parlamentarne skupine za odzivanje na pandemije in okrevanje je 17. julija pričal profesor Carl Heneghan, ki je leta 2018 objavil metaanalizo oralnih hormonskih testov za ugotavljanje nosečnosti ter pregledovalcem IMMDS zagotovil pisne in ustne dokaze. Slišali smo tudi odvetnika Petra Todda, ki zastopa 74 posameznikov, ki so po cepljenju s cepivom Covid-19 utrpeli trombozo ali trombocitopenijo.

Na podlagi teh dokazov smo prepričani, da obstajajo resni pomisleki glede varnosti bolnikov, ki presegajo celo ugotovitve preglednega organa IMMDS. Prav tako menimo, da je agencija MHRA v središču teh veliko širših endemičnih napak in da so napake, navedene v tem pismu, le vrh velike ledene gore.

Dva vidika sistema sta bila še posebej zaskrbljujoča:

Sistem rumenih kartonov

Sistem rumenih kartonov za poročanje o domnevnih neželenih učinkih zdravil, ki je bil vzpostavljen kot sistem zgodnjega opozarjanja, je za bolnike neuspešen. Javnost poroča o domnevnih neželenih učinkih zdravil, kar je dragocen vir informacij o možnih škodljivih učinkih farmacevtskih izdelkov. Raziskave so pokazale, da je veliko število hospitalizacij posledica neželenih učinkov zdravil (16,5%), medtem ko je analiza hospitalizacij pokazala, da 15% bolnikov doživi enega ali več neželenih učinkov zaradi zdravil, pri čemer se je mogoče polovici od njih zagotovo ali verjetno izogniti.

Pregledni organ IMMDS je v svojem poročilu First Do No Harm (Najprej ne škoduj) zapisal:

1. Slišali smo o sistemu, na katerega se ni mogoče zanesti, da bo takoj prepoznal pomembne neželene učinke zdravil ali pripomočkov, ker za to nima sredstev. Že desetletja obstaja tako imenovani sistem “rumenih kartonov”, prek katerega lahko zdravniki in tudi bolniki poročajo o domnevnih neželenih učinkih zdravljenja. Vendar pa je jasno, da je poročanje močno pomanjkljivo, naši sistemi pritožb pa so preveč zapleteni in razpršeni, da bi omogočili zgodnje odkrivanje signalov.

Nezadostno poročanje ovira sposobnost odkrivanja signalov in ugotavljanja vzročne zveze. Škoda, ki jih takšen nezanesljiv sistem povzroča varnosti pacientov, se lahko izmeri v nepotrebnih smrtnih primerih, velikem bremenu za kakovost življenja preživelih in 2,2 milijarde funtov obremenitve samo za socialno zdravstvo NHS England.

V Združenem kraljestvu so bolniki vključeni v poročanje o varnosti zdravil od leta 2005, vendar se le eden od 12 bolnikov zaveda, da lahko poroča o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Sistematični pregled 27-ih študij iz leta 2006 je pokazal, da je bila stopnja nezadostnega poročanja o neželenih učinkih v povprečju 94-odstotna in morda celo 98-odstotna, kar pomeni, da sta bila agenciji MHRA sporočena le dva od vsakih 100 neželenih učinkov. Raziskava med farmacevti v Združenem kraljestvu je na primer pokazala, da farmacevti niso zainteresirani za neposredno poročanje bolnikov in ga ne spodbujajo. Le 19% anketirancev je v svoji lekarni izobesilo plakat, ki promovira sistem rumenih kartonov. Leta 2018 je agencija MHRA “ocenila, da se poroča le o 10% resnih reakcij in od 2% do 4% ne-resnih reakcij”.

Čeprav so ti podatki zgodovinski, ni dokazov, da bi se tudi po objavi publikacije First Do No Harm stanje izboljšalo. Nasprotno, dokazi kažejo na poslabšanje razmer, kot kaže ta analiza antikoagulantov za leto 2023. Primerjala je poročila o rumenih kartonih s poročanjem bolnišnic o krvavitvah iz prebavil v petih letih in kaže, da je nezadostno poročanje še vedno velik problem. Združenje North West of England Hospital Trust je zabeležilo 12.013 nujnih sprejemov zaradi krvavitve. Od tega jih je 1.058 jemalo antikoagulante DOAC. Vendar je sklad v tem obdobju predložil le šest poročil o rumenih kartonih DOAC (0,56% možnih).

Potreba po prenovi YCS je bila nekaj, kar je družba Sling the Mesh poudarila v svojem dopisovanju odboru za pregled IMMDS 16. decembra 2022 po naknadni enkratni seji. V točki 9 se sprašuje: “Zakaj agencija MHRA zavrača uvedbo obveznega beleženja zapletov za zdravnike v sistem rumenih kartonov? Prenova načina beleženja neželenih dogodkov je ključni sestavni del priporočila 6. Do zdaj je agencija MHRA naredila le “prenovo videza in občutka” blagovne znamke rumeni karton. Resnično vprašanje je, da bi morali zdravniki obvezno beležiti neželene dogodke. Trenutno je poročanje o neželenih dogodkih obvezno le za industrijo, vendar industrija o tem nima pojma, saj ne vidijo pacientov v živo, tako kot jih splošni zdravniki in svetovalci”.

Pregled IMMDS je jasen in z njim se strinjamo: 1.43 “Platforma za spontano poročanje o zdravilih in pripomočkih, sistem rumenih kartonov, potrebuje reformo. Zagotoviti mora uporabniku prijazno, dostopno in pregledno zbirko poročil o neželenih dogodkih”.

Navzkrižje interesov in preglednost

Priznanje agencije MHRA v dokumentu (Kaj bomo storili drugače) What we will do differently, objavljenem leta 2020, da “se zaznava pomanjkanje preglednosti glede tega, kako agencija sprejema svoje odločitve, in informacij, ki jih trenutno zagotavlja”, pomeni obstoj navzkrižja interesov. Navzkrižje interesov in pomanjkanje preglednosti gresta pogosto z roko v roki.

V poročilu odbora za zdravje Spodnjega doma britanskega parlamenta iz let 2004-5 The Influence of the Pharmaceutical Industry (Vpliv farmacevtske industrije) je bilo ugotovljeno, da je “agencija MHRA nenavadna, saj je ena od redkih evropskih agencij, kjer se delovanje regulativnega sistema za zdravila v celoti financira iz pristojbin, ki izhajajo iz storitev za industrijo (regulativne agencije za zdravila v drugih državah se pogosteje le delno financirajo iz licenčnin). Dejavnosti agencije MHRA se 60% financirajo s pristojbinami za izdajo dovoljenj, ki jih plačujejo prosilci za dovoljenja za promet, 40% pa z letno pristojbino za storitve, ki jo prav tako plačuje industrija”, in da “ni ustrezno preverjala podatkov iz dovoljenj, njen nadzor za izdajo zdravil na trg pa je nezadosten”.

Agencija MHRA se še naprej financira predvsem s prihodki iz pristojbin za prodajo izdelkov in regulativnih storitev: razčlenitev kaže, da je 50% pristojbin od storitev, 25% periodičnih pristojbin od industrije in 25% sredstev od ministrstva. Dejstvo, da se je marca 2022 Dame June Raine, izvršna direktorica agencije MHRA, pohvalila s prehodom agencije iz “psa čuvaja v omogočevalca”, le malo pripomore k odpravi sumov o konfliktih in posledicah za varnost pacientov, zato ga ni mogoče spregledati.

Pomanjkanje preglednosti, ki je prav tako dolgotrajen problem in ni presenetljiv zaradi neločljive simbioze z navzkrižji interesov, je razvidno iz odgovorov agencije MHRA na zahteve za svobodo obveščanja (Freedom of Information – FOI).

Med letoma 2008 in 2017 je bilo uspešnih le 41% zahtevkov. Od leta 2019 se je število zahtevkov precej povečalo, in sicer s 609 na 1.609 v letu 2021, kar je verjetno posledica zaskrbljenosti glede ureditve cepljenja s cepivom Covid-19. Prav tako pa se je povečal tudi slab odziv, saj je bilo na 76% teh zahtevkov odgovorjeno zunaj zakonsko določenega roka 20 delovnih dni. Pogosto so bile uporabljene izjeme ali pa so bili prejeti nejasni ali izmikajoči se odgovori.

Preglednost in navzkrižja interesov v zdravstvenem sistemu je pregledni organ IMMDS obravnaval v priporočilu 8: “Register Splošnega zdravniškega sveta (GMC) je treba razširiti, da bo vključeval seznam finančnih in nefinančnih interesov za vse zdravnike ter posebne klinične interese zdravnikov in njihove priznane in akreditirane specializacije. Poleg tega je treba za farmacevtsko industrijo in industrijo medicinskih pripomočkov uvesti obvezno poročanje o plačilih učnim bolnišnicam, raziskovalnim ustanovam in posameznim zdravnikom”. Sling Mesh je menil, da bi to moralo veljati za vse posameznike in organizacije, vključene v sistem, zdravstvene delavce, učne bolnišnice, raziskovalce/akademike in zdravstvene dobrodelne organizacije. Menimo, da je potreben ločen, poseben register za navzkrižja interesov.

Niti pomanjkanje preglednosti niti navzkrižja interesov ne spodbujajo okolja, ki je potrebno za izpolnjevanje zakonske dolžnosti varovanja varnosti pacientov ali ključno za ohranjanje zaupanja javnosti.

Regulativna agencija za zdravila in zdravstvene pripomočke

Poslanstvo agencije MHRA je “varovati in spodbujati javno zdravje in varnost bolnikov z zagotavljanjem, da zdravstveni proizvodi izpolnjujejo ustrezne standarde varnosti, kakovosti in učinkovitosti. Nadzorujemo zdravila in pripomočke ter v primeru težav nemudoma sprejmemo potrebne ukrepe za zaščito javnosti.” Vendar pa je agencija MHRA v preteklosti že večkrat zavajala paciente, od regulativne odobritve do farmakovigilance po dajanju na trg, in po besedah priporočila 6 IMMDS “potrebuje bistveno revizijo, zlasti v zvezi s poročanjem o neželenih dogodkih in regulacijo medicinskih pripomočkov”. Zagotoviti mora, da bo bolj sodelovala z bolniki in njihovimi izidi. Povečati mora ozaveščenost o svojih vlogah na področju javnega varstva in zagotoviti, da imajo pacienti pri njenem delu pomembno vlogo.

Prav tako ne razumemo, kako je mogoče uskladiti duh poslanstva z mnenjem Dr. Raine, da je njena organizacija spodbujevalec: spodbujevalec česa? V pregledu IMMDS je bilo ugotovljeno, da je bilo celovito testiranje pred izdajo na trg, nadzor po izdaji na trg in dolgoročno spremljanje rezultatov “nevarno” (1.15), vendar kakšne vsebinske reforme so bile izvedene na agenciji MHRA, da bi se izvedle potrebne izboljšave?

Na primer, ali agencija MHRA v fazi regulativne odobritve določa varnostne cilje za izdajanje dovoljenj za zdravila? Ali lahko agencija MHRA po izdaji dovoljenja pri določanju signalov o škodljivosti razlikuje med domnevnimi reakcijami na zdravilo in osnovno boleznijo, ki se zdravi? Agencija MHRA ne poskuša oceniti ali primerjati varnosti različnih cepiv zaradi neustreznega poročanja v sistemu, ki onemogoča kakršno koli analizo: “Primerjava varnosti različnih cepiv s primerjavo številk, predstavljenih v poročilih o cepivih, ni mogoča. Na število poročil lahko vplivajo številni dejavniki, vključno z resnostjo neželenih učinkov, njihovo enostavnostjo prepoznavanja in obsegom uporabe določenega cepiva. Poročanje lahko spodbudita tudi promocija in oglaševanje izdelka.”

Če se ponovno obrnemo k zahtevkom FOI, dokazi iz nedavnih zahtevkov v zvezi s spremljanjem ali preiskovanjem poročil o rumenih kartonih kažejo, da agencija MHRA ne izpolnjuje osnovnih načel dobre prakse farmakovigilance (GVP). Načela, ki jih Evropska agencija za zdravila (EMA) šteje za ključnae, agencija MHRA očitno še vedno upošteva. Kritična načela, kot so spremljanje manjkajočih informacij in pravočasen elektronski prenos poročil iz rumenih kartonov iz katerega koli vira ter zbiranje, obdelava, upravljanje, nadzor kakovosti, kodiranje in razvrščanje.

Vendar pa agencija MHRA “nima postopka za preiskavo in spremljanje posameznih poročil iz rumenih kartonov” (FOI 22/562), za pridobivanje informacij o nadaljnjem ukrepanju iz podatkovne zbirke ADR je še vedno potrebno ročno pridobivanje (FOI 23/117), agencija MHRA pa po lastnem priznanju ne more učinkovito spremljati poročil iz rumenih kartonov in tega tudi ne počne. Iz informacije FOI 23/379 je razvidno, da je agencija MHRA spremljala le 54% smrti, o katerih je bilo v rumenih kartonih poročano, da so morda povezane z izpostavljenostjo enemu od cepiv Covid-19. Tehnologija SafetyConnect, ki je bila uvedena kot del odziva na priporočila preglednega organa IMMDS, v skladu z obvestilom o odločitvi ICO, “zahteva nadaljnje izboljšave, preden jo bo mogoče rutinsko uporabljati, zato doslej ni bila uporabljena za poročila o cepivih Covid-19 zunaj programa za spremljanje cepiv rumeni karton (YCVM). Agencija MHRA je nadalje pojasnila, da trenutno obstajajo omejitve pri funkcionalnosti načrtovanja nadaljnjih ukrepov, kar pomeni, da je ni mogoče rutinsko uporabljati, saj je ni mogoče uporabiti za nazaj za že prejeta poročila, temveč le za novo predložena poročila. Poleg tega tehnologija SafetyConnect omogoča pošiljanje zahtevkov za nadaljnje ukrepanje samo registriranim uporabnikom spletnega mesta rumenega kartona.

Vse to je postalo še predobro razvidno iz načina, kako se je agencija MHRA odzvala na poročila o smrtnih primerih po cepivu družbe AstraZeneca (AZ), ko je bilo ugotovljeno, da povzroča avtoimunsko bolezen Vaccine-Induced Thrombotic Thrombocytopaenia (VITT). Danska in druge evropske države so 11. marca 2021 do nadaljnjih preiskav nemudoma suspendirale cepivo in nemudoma sprejele potrebne ukrepe za zaščito javnosti. Nasprotno pa je agencija MHRA dejala, da kljub signalu iz poročil iz rumenih kartonov že 7. februarja ni videla dokazov o povezavi, varnostni nasvet pa je objavila šele 7. aprila, do takrat pa je bilo v Združenem kraljestvu cepljenih 24 milijonov ljudi, ne da bi sistem farmakovigilance agencije MHRA zaznal težavo. Dva meseca pozneje, 7. maja, je agencija MHRA umaknila cepivo AZ za mlajše od 40 let, vendar šele po nadaljnjih nepotrebnih smrtnih primerih, kot je bila smrt radijske novinarke BBC Lise Shaw, ki je 29. aprila prejela prvi odmerek cepiva AZ. Dr. Raineova je s tem verjetno mislila na “omogočanje”.

Statistična analiza poročil, ki je bila opravljena, ocenjuje le relativno varnost zdravil, ne pa tudi vzročnosti neželenih učinkov zdravil. Dejansko je agencija MHRA zaradi metod, ki jih je uporabila pri analizi nesorazmernosti za nekovidna in kovidna cepiva, spregledala morebitne varnostne signale, kot kažejo ugotovitve poročila strokovne svetovalne skupine Komisije za farmakovigilanco zdravil za ljudi.

Gre za ista poročila o rumenih kartonih, ki jih je June Raine opisala kot še vedno “najpomembnejšo metodo farmakovigilance”. Glede na nezadostno poročanje, zapletenost in razpršenost JZP ter novo tehnologijo, ki jo še vedno omejuje funkcionalnost načrtovanja nadaljnjih ukrepov, kar je po mnenju agencije EMA ključno načelo GVP v verjetno najbolj ključni fazi procesa varnosti pacientov po pridobitvi dovoljenja, bo agencija MHRA neizogibno spregledala pomembne varnostne signale. Varnost bolnikov bo še naprej ogrožena zaradi tako temeljne in obsežne pomanjkljivosti pri spremljanju.

Agencija MHRA je odgovorna tudi za spremljanje in uveljavljanje oglaševanja zdravil, kot je določeno v 14. delu pravilnika o zdravilih za uporabo v humani medicini iz leta 2012, ki ga agencija MHRA razlaga v svojih smernicah The Blue Guide. Vladni oglasi, kot so ti v časopisih Daily Mirror in Netmums, so kršili vsaj prepoved uporabe besede “varno”. Zaskrbljenost, ki je bila izražena neposredno pri agenciji MHRA, je naletela na običajno odklonilen in izmikajoč se odgovor. Poleg tega, da to prispeva k številnim dokazom o razširjenih endemičnih regulativnih pomanjkljivostih, še dodatno krepi potrebo po celovitem nadzoru vseh funkcij agencije MHRA, saj celo z objavami, kot je Kaj bomo naredili drugače, ali predlagano strategijo vključevanja bolnikov in javnosti 2020-5, se raje ukvarja z obrobnimi vprašanji, kot da bi prostovoljno izvedla nujne in drastične spremembe, ki so potrebne.

Morda vsi ti pomisleki zbledijo v primerjavi s publikacijo Odbora za zdravje Spodnjega doma britanskega parlamenta za obdobje 2004-2005 o zdravju – četrto poročilo.

V poročilu je navedeno, da od poročila Odbora za zdravje o patentiranih zdravilih leta 1914 ni bilo nobene preiskave industrije, ki bi jo opravil Odbor za zdravje. “Regulativni sistem, medicinska stroka in vlada niso uspeli zagotoviti, da bi bile dejavnosti industrije jasneje povezane z interesi bolnikov in nacionalnega zdravstvenega sistema.”

“Regulativni organ, ki je odgovoren za nadzor nad večino ravnanja industrije, ima precejšnje pomanjkljivosti. Pomanjkanje preglednosti je igralo pomembno vlogo pri tem, da so se pomanjkljivosti nadaljevale. Tradicionalna skrivnostnost regulativnega postopka na področju zdravil je regulativne organe izolirala od povratnih informacij, ki bi sicer preverjale, preizkušale in spodbujale njihovo politiko in delovanje. Neuspeh je mogoče oceniti z zgodovinsko slabimi rezultati agencije MHRA pri prepoznavanju tveganj v zvezi z zdravili, slabo komunikacijo in pomanjkanjem zaupanja javnosti. Regulatorna tajnost je tudi podlaga za pristranskost objav in drugih nesprejemljivih praks. Zaradi bližine, ki se je razvila med regulatorji in podjetji, je industrija prikrajšana za strog nadzor kakovosti in revizijo.”

Ugotovitve poročila so bile preroške, saj so napovedovale nadaljnjo nevarno uporabo zdravil in vse večjo medikalizacijo družbe. Poleg tega so priporočila tega poročila določala, da se je treba intenzivneje osredotočiti na posodabljanje profilov koristi/tveganja zdravil v povzetku glavnih značilnosti zdravila po sistematičnem pregledu po izdaji na trg.

Zaključek

Eden od temeljnih ciljev priporočil preglednega organa IMMDS je bil zagotoviti, da se sprejmejo ukrepi za izboljšanje pristopa zdravstvenega sistema k varnosti bolnikov in s tem zmanjša tveganje, da bi se takšne tragedije v prihodnosti ponovile.

Zdi se, da je bil po več letih, v nekaterih primerih celo po dveh desetletjih, dosežen le majhen napredek, še najmanj v zvezi z agencijo MHRA. Medtem so bile objavljene napovedi, kot je vizija Združenega kraljestva za znanost o življenju do leta 2021, in nedavno tudi, da si MHRA vse bolj prizadeva za hitrejše izdajanje zdravil na trg z manj podatki pred odobritvijo in več raziskavami po odobritvi. Vse to nadzira regulator, ki ga še vedno v veliki meri financira industrija, za katere izdelke daje regulativno odobritev, in izvaja farmakovigilanco po izdaji na trg, ki še vedno ni pregledna, ne preverja podatkov o izdaji dovoljenj ustrezno, ima neustrezen nadzor po izdaji na trg in še vedno razširjene težave pri poročanju in odkrivanju neželenih učinkov zdravil in reakcij naprav.

Kakšne sklepe lahko potegnemo o navidezni nepripravljenosti regulatorja, ki ga v veliki meri financirajo tisti, ki jih urejajo, da bi razkril podatke isti javnosti, za katero trdi, da jo ščiti? Postavlja se resno vprašanje: ali je to regulator, ki se v prvi vrsti ukvarja z varnostjo bolnikov, nadzoruje zdravila in pripomočke ter v primeru težav nemudoma sprejme potrebne ukrepe za zaščito javnosti? Menimo, da smo prisiljeni ugotoviti, da je agencija MHRA dejansko postala pomočnik farmacevtske industrije, pri čemer varnost bolnikov ni več njena glavna skrb.

Samo izbirni odbor lahko razišče takšna vprašanja in pripravi priporočila za vlado, ki morajo po našem mnenju med drugim vključevati zakonodajne spremembe glede tega, kdo je dolžan poročati o neželenih učinkih zdravil, spremembe financiranja agencije MHRA, ločitev dolžnosti regulativne odobritve od farmakovigilance po trženju, večje vključevanje bolnikov za izboljšanje sedanjega sistema, večjo splošno preglednost in ustrezno izvajanje dela 14-ih predpisov o zdravilih za uporabo v humani medicini iz leta 2012.

Kopičenje dokazov in pregled IMMDS sta pokazala, da je treba pristop agencije MHRA k varnosti pacientov korenito prenoviti. Po besedah baronice Cumberlege v njenem dopisu odboru z dne 15. decembra 2022 “je vaš nadzor ključnega pomena pri zagotavljanju odgovornosti sistema”. Odbor za zdravstvo in socialno varstvo pozivamo, naj začne temeljito, obsežno in že dolgo zapoznelo preiskavo agencije MHRA, ki je v sistemu, ki ga pestijo konflikti, nadzorovala in še vedno nadzira te zadeve ter pogosto prepozno odkriva in ukrepa, da bi preprečila resno škodo. Cena posledic za bolnike in finančno breme za zdravstveni sistem so precejšnji, neukrepanje pa bo povzročilo le še več škode in dodatno omajalo zaupanje javnosti.

Vaš,

APPG za odzivanje na pandemije in okrevanje Sopredsedniki:
Rt Hon Esther McVey MP
Graham Stringer MP

Drugi podpisniki:
Philip Davies MP
Sammy Wilson MP
Lord Strathcarron
Baronica Foster of Oxton
Thomas Coke, grof Leicesterski
Sir Graham Brady MP
Sir Christopher Chope MP
Jim Shannon MP
Allan Dorans MP
Simon Fell MP
Danny Kruger MP
James Grundy MP
Yvonne Fovargue MP
George Howarth MP
Chris Clarkson MP
Hannah Bardell MP
Damien Moore MP
Nick Fletcher MP
Lord Alton of Liverpool
Philip Hollobone MP
William Wragg MP
Alec Shelbrooke MP
Miriam Cates MP

Predsednica ACDHPT in sekretariat APPG za hormonske nosečnostne teste (Primodos) – Marie Lyon

Ustanoviteljica združenja Sling the Mesh in sekretariat APPG za kirurške mrežice – Kath Sansom

Profesor na dokazih temelječe medicine na Univerzi v Oxfordu, direktor Centra za na dokazih temelječo medicino in splošni zdravnik NHS, ki dela na področju nujne medicinske pomoči – profesor Carl Heneghan

Prvotno objavljeno appgpandemic

Suggest a correction