COVID cepiva so povezana s pogostejšimi in potencialno smrtno nevarnimi trebušnimi krvnimi strdki

Cepiva COVID-19 lahko povzročijo pogostejšo in hujšo trombozo splanhničnih ven, redko vrsto strjevanja krvi v trebuhu, kot je pokazala največja objavljena študija te vrste.

Cepiva COVID-19 lahko povzročijo, da se tromboza splanhničnih ven (SVT), neobičajna vrsta trebušnega strjevanja krvi, pojavi pogosteje in je hujša, je pokazala študija, objavljena v reviji Hepatology.

Študija je največja doslej objavljena študija, ki podrobno poroča o SVT v okviru cepiva COVID-19, so zapisali avtorji.

Raziskovalci z več evropskih univerz so analizirali podatke, zbrane med aprilom 2021 in aprilom 2022 v okviru mednarodne skupnosti Vascular Liver Disease Group – mednarodne mreže raziskovalcev, ki preučujejo vaskularne bolezni jeter.

Njihov cilj je bil identificirati vse nove in ponavljajoče se akutne primere SVT, ki bi lahko bili povezani s cepivom COVID-19.

Raziskovalci so identificirali primere in jih podrobno opisali ter določili parametre, da bi ugotovili, kateri so verjetni ali določeni primeri imunske trombocitopenije in tromboze, povzročene s cepivom (VITT) – širše motnje, za katero sta značilna majhno število trombocitov in strjevanje krvi, ki jo povzročajo cepiva COVID-19.

Raziskovalci so nato primerjali primere s pojavnostjo SVT med kohorto bolnikov iz obdobja pred pandemijo COVID-19, da bi razumeli, kako so cepiva vplivala na pogostost in resnost SVT.

Ugotovili so 29 bolnikov s SVT, ki se je pojavila v povprečju 11 dni (razpon 2-76) po prvem (48 %), drugem (41 %) ali tretjem (10 %) cepljenju.

Dva bolnika sta imela VITT, več drugih pa verjetno ali možno VITT.

Le 28 % bolnikov je imelo osnovno protrombotično stanje – stanja, povezana z visoko pogostostjo krvnih strdkov – v primerjavi z 52 % v kohorti pred pandemijo COVID-19. Ugotovili so tudi, da je več bolnikov v kohorti po pandemiji COVID-19 potrebovalo obsežnejšo resekcijo črevesja kot prej.

Čeprav je bil dokončni VITT redek, so avtorji zapisali, da so “alternativni vzrok za SVT ugotovili le v 28 % primerov” in da so se vsi primeri pojavili v 11 tednih po cepljenju – kar nakazuje, da je bila večina primerov SVT “neizzvana, razen nedavnega cepljenja proti SARS-CoV2”.

Kardiolog Dr. Peter McCullough je povzel ključne ugotovitve študije na portalu Substack. “V primerjavi z večjo skupino primerov v več letih pred COVIDom so bili krvni strdki, nastali ob cepljenju, veliko resnejši in smrtonosnejši,” je zapisal.

“Glavni nauk iz tega članka je med cepljenimi, da resno jemljejo bolečine v trebuhu in imajo nizek prag za pridobitev slikovnih preiskav za diagnosticiranje splanhničnih krvnih strdkov, preden postanejo usodni,” je dodal.

Raziskovalci so dejali, da so njihovi podatki pomembni “glede na globalne programe ponovnega cepljenja, ki so v teku”.

Zgodovina krvnih strdkov, povezanih s cepljenjem COVID, je navdihnila študijo

Po uvedbi cepiv Johnson & Johnson (J&J) in AstraZeneca so se pojavila poročila o VITT, za katerega so značilni obsežni in pogosto večcelični strdki na nenavadnih mestih ter v kombinaciji z nizkim številom trombocitov.

Zaradi teh poročil je bilo cepivo J&J umaknjeno s trga v ZDA.

Tudi družba AstraZeneca je prejšnji teden umaknila svoje cepivo s trga zaradi skupinske tožbe oseb, ki so bile poškodovane zaradi cepiva, vključno s tistimi, pri katerih se je pojavil VITT. Podjetje je sicer sporočilo, da odločitev o umiku zdravila ni povezana s tožbo.

Nedavna metaanaliza VITT po cepivih družb J&J in AstraZeneca je pokazala 28 prijavljenih primerov na 100.000 uporabljenih odmerkov, smrtnost pa je bila 32-odstotna. Po podatkih študije SVT se je večina primerov pojavila v 5-30 dneh po cepljenju.

O podobnih krvnih strdkih – vendar z manjšo pogostostjo – so poročali tudi pri cepivih mRNA podjetij Pfizer in Moderna.

Po najnovejših podatkih, ki so na voljo v sistemu poročanja o neželenih dogodkih pri cepivih (VAERS), je bilo med 14. decembrom 2020 in 26. aprilom 2024 49.942 poročil o motnjah strjevanja krvi.

Od tega je bilo 34.549 poročil pripisanih družbi Pfizer, 11.332 poročil družbi Moderna in 3.969 poročil družbi J&J (trženje pod blagovno znamko Janssen). Poročil VAERS o cepivih družbe AstraZeneca ni, saj v ZDA niso bila nikoli odobrena.

V preteklosti se je izkazalo, da VAERS – glavni sistem za poročanje o neželenih učinkih cepiv v ZDA, ki ga financira vlada – poroča le o 1 % dejanskih neželenih učinkov cepiv.

Avtorji na podlagi podatkov dvomijo o varnosti stalnih poživitvenih cepljenj

V tej študiji so raziskovalci identificirali 34 poročil o možnem SVT, povezanem s cepljenjem, ki je oblika VITT, in opisali 106 primerov. Od teh primerov je bilo 29 akutnih prvih ali ponavljajočih se SVT.

Vsi strdki v poročanih primerih so nastali v portalni veni, ki odvaja kri iz trebušnih organov v jetra, v zgornji mezenterični veni, ki odvaja kri iz črevesja v jetra, v veni vranice, ki odvaja kri iz vranice, ali v jetrnih venah, ki vračajo kri iz jeter v srce.

Večina bolnikov je prejela cepivo Pfizer-BioNTech ali cepivo AstraZeneca. Trije bolniki so prejeli cepiva J&J, Moderna in Sinopharm.

Raziskovalci so poročali, da sta imela dva bolnika nedvomno VITT. Med ostalimi bolniki je imelo sedem bolnikov verjeten VITT, dva možen VITT, 18 primerov pa so razvrstili kot malo verjeten VITT.

Eden od dveh bolnikov, ki sta imela dokončni VITT, je med raziskavo umrl. Od 29 bolnikov z akutno prvo ali ponavljajočo se SVT sta umrla dva. Petindvajset od preostalih 27 bolnikov je ostalo na terapevtski antikoagulaciji skupaj z drugimi zdravili.

Nobeden od bolnikov ni potreboval ponovnega sprejema v bolnišnico. Nobeden od njih ni prejel še enega odmerka cepiva COVID-19.

Ko so raziskovalci primerjali izide skupin pred in po cepljenju COVID-19, so ugotovili, da je bilo pri bolnikih, pri katerih se je razvila SVT, povezana s cepivom, bistveno manj verjetno, da bodo imeli diagnosticirano že obstoječe stanje strjevanja krvi, njihovi klinični izidi pa so bili hujši.

Imeli so večjo umrljivost v enem letu in višjo stopnjo presaditve jeter.

Prednost študije je po mnenju avtorjev v tem, da so s sodelovanjem velike mreže raziskovalcev lahko dostopali do podatkov o bolnikih iz velike in raznolike regije.

Slabost študije je, da je bilo majhno število dokončnih primerov VITT, kar pomeni, da ne morejo podati trdnih zaključkov o vzročni povezanosti cepiv COVID-19 in pojavu SVT.

Avtorji poudarjajo, da se je veliko primerov v njihovi študiji zgodilo po drugem ali tretjem cepljenju s cepivom COVID-19, kar vzbuja zaskrbljenost glede stalnih poživitvenih cepljenj.

Suggest a correction