Zaposlena toži bolnišnico, ki jo je odpustila zaradi prijav poškodb s cepivom COVID v Sistem poročanja o neželenih dogodkih pri cepivih (VAERS)
Prvotno objavljeno 22. maja 2024
Zdravniška asistentka toži newyorški bolnišnični sistem, ker naj bi ta kršil Zvezni zakon o lažnih zahtevkih, ker ni izpolnil obveznega poročanja v Sistem poročanja o neželenih dogodkih pri cepivih (Vaccine Adverse Event Reporting System – VAERS) o poškodbah, povezanih s cepivom COVID-19.
Asistentka zdravnika toži newyorški bolnišnični sistem, ker naj bi ta kršil Zvezni zakon o lažnih zahtevkih, ker v sistem poročanja o neželenih dogodkih v zvezi s cepivom COVID-19 (VAERS) ni obvezno poročal o poškodbah, povezanih s cepivom COVID-19.
Deborah Conrad je do oktobra 2021 delala v medicinskem centru United Memorial, ki je del Rochester Regional Health (RRH), ko so jo po njenih besedah odpustili zaradi poročanja o neželenih dogodkih, povezanih s cepivom.
Conradova je tožbo vložila maja 2023, vendar je bila ta razpečatena in javno dostopna šele februarja, je prejšnji teden poročal Trial Site News.
V imenu vlade ZDA zahteva ponovno zaposlitev in nadomestilo plače zase ter civilne kazni.
Najpomembneje pa je, kot je Conradova povedala za The Defender, da upa, da bo tožba privedla do sprememb v načinu poročanja o neželenih dogodkih pri cepivih.
“Kako lahko kdo zaupa programu cepljenja, če zdravstveni delavci ne spoštujejo zahtev za poročanje v okviru edinega sistema, ki ga imamo in ki naj bi nam zagotavljal, da so te stvari varne?” je vprašala.
“Hočem spremembo politike. Ni mi mar za denar, za opravičilo. Hočem, da lahko zaupam zdravstvenemu sistemu,” je dejala Conradova.
V skladu z Zakonom o lažnih zahtevkih lahko žvižgači v imenu zvezne vlade vložijo tožbo proti subjektu, za katerega trdijo, da se je okoristil z davkoplačevalskimi sredstvi in goljufal vlado.
Zadeve v okviru Zakona o lažnih zahtevkih so sprva zapečatene, vlada pa jih preiskuje in se odloči, ali bo posredovala in zadevo prevzela sama ali pa bo žvižgaču dovolila nadaljevanje postopka.
Vlada se je odločila, da v zadevi ne bo posredovala. Zadeva je zdaj odpečatena in se nadaljuje s Conradovo kot “tožnico”, ki sodišču predloži dokaze v imenu vlade ZDA.
Publikaciji The Defender je povedala, da so dokazi, ki jih je predložila sodišču, obsežni – skrbno je shranila vsako elektronsko pošto, kartoteko pacienta ter posnela pogovore z nadzorniki in drugim bolnišničnim osebjem.
Medicinski center United Memorial je tako kot vse ustanove v ZDA, ki so dajale cepiva COVID-19, v skladu s tožbo podpisal pogodbo Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) o izvajalcu programa cepljenja COVID-19.
Sporazum je določal, da morajo organizacije, ki izvajajo cepljenje in za to prejemajo nadomestilo od zvezne vlade, “poročati o zmernih in neželenih dogodkih po cepljenju” v sistem VAERS.
Warner Mendenhall, odvetnik, ki zastopa Conradovo, je povedal za The Defender, da s tem niso ravnali v skladu s sporazumom. In dodal je, da sporazum jasno določa, da neupoštevanje pomeni kršitev Zakona o lažnih zahtevkih.
Bolnišnica ne le da ni poročala o primerih, temveč je Conradovi preprečila, da bi med 27. majem in 6. oktobrom 2021 v sistem VAERS predložila približno 170 poročil o resnih neželenih dogodkih, je dejala Conradova.
Bolnišnični sistem tudi ni poročal o več kot 12.000 neželenih dogodkih, je navedeno v tožbi.
Mendenhall je dejal, da so to število ocenili na podlagi števila oseb, cepljenih v eni od zdravstvenih ustanov ali drugi bližnji kliniki, ki so nato prišle v bolnišnico na zdravljenje zaradi poškodbe, ki je bila verjetno povezana s cepivom.
Pritožba vsebuje več takih primerov.
Conradova v imenu ZDA zahteva odškodnino, ki jo Mendenhall označuje kot “tro-vrstno”.
Najprej je dejal, da je bila vsakemu subjektu za vsako injekcijo plačana upravna pristojbina – približno 40 USD. Tožba zahteva vračilo tega denarja vladi za tisoče danih injekcij.
Nato je za vsako opustitev poročanja predpisana obvezna kazen v višini najmanj 20.000 USD. Za 12.000 primerov bi to skupaj zneslo več kot 240 miljard USD.
In končno, “tretja vrsta” odškodnin bi bili stroški zdravljenja, ki so jih morali ljudje plačati zaradi poškodb, ki so jih utrpeli zaradi cepljenja. Ker bolnišnica ni izpolnila svojih obveznosti kot ponudnik cepiva, je dejal, da ljudem ni zagotovila ustreznega potrebnega zdravljenja, do katerega bi morali biti upravičeni, in te stroške bi bilo treba povrniti.
Če bo Conradova na sodišču zmagala, bo bolnišnica bankrotirala – vendar to ni njen namen, je dejal Mendenhall.
“Ne želimo, da bi bolnišnice v skupnosti bankrotirale,” je dejal. “To ni naš namen. Želimo, da opravljajo svoje delo, da delajo, kar morajo, in vlagajo poročila,” je dejal. “Želimo, da Deb Conrad ponovno zaposlijo za vodenje programa.”
Conradova toži le en bolnišnični sistem, vendar je v državi približno 2.800 sistemov, je dejal Mendenhall. “Kolikor vem, niti eden od njih ni izpolnil svojih obveznosti iz sporazuma o sodelovanju v programu cepljenja. In vsi so ga podpisali.”
Zakon o lažnih zahtevkih “je način, kako lahko mi kot ljudje, če želimo, da ti ponudniki odgovarjajo za svoje nepravilnosti, to dejansko storimo,” je povedal Mendenhall za Trial Site News. “Tu je zelo jasna pot. Tu je opisana in vsi so se z njo strinjali.”
Ray Flores, višji zunanji svetovalec Organizacija za zaščito zdravja otrok – Children’s Health Defense, je za portal The Defender povedal, da zadeva predstavlja “pogumno prizadevanje, da bi tisti, ki so domnevno ogoljufali prebivalce Združenih držav, odgovarjali”.
S podrobnim opisom načinov, na katere je bolnišnica izvajalcem onemogočila poročanje v sistem VAERS, “obtožbe v tožbi razrešujejo del skrivnosti, zakaj se poroča le o 1% poškodb zaradi cepljenja,” je dejal.
Mendenhall zastopa tudi Pfizerjevo žvižgačico Brook Jackson, ki je proizvajalca zdravil tožila na podlagi Zakona o lažnih zahtevkih.
Conradova: “Vedno znova so me zasmehovali, se norčevali iz mene in mi govorili, da sem nora.”
Ko se je začela pandemija COVID-19, je bila Conradoav že skoraj 20 let zdravniška asistentka. Večino tega časa je delala kot bolničarka v bolnišnici, in sicer v bolnišnični medicini in enoti za intenzivno nego v isti bolnišnici.
V bolnišnici United Memorial je bila direktorica oddelka Izvajalci naprednih praks (Advanced Practice Providers), sodelovala je v izvršnem odboru zdravnikov, sprejemala je bolnike in bila prva oseba, ki ni zdravnik, ki je prejela nagrado za odličnost zdravnikov.
Ko se je pojavilo cepivo COVID-19, se ji je spremenilo celotno življenje, je povedala Conradova. Tako kot je to počela vso svojo kariero, je bolnišnici poročala o varnostnih vprašanjih in novih trendih bolezni, ki jih je videla, kot so starejši cepljeni ljudje, hospitalizirani zaradi COVIDa-19, ali mladi ljudje s krvnimi strdki.
Ko je Conradova raziskovala, ali so bili izvajalci tudi drugje priča enakim težavam, je odkrila sistem VAERS, o katerem po njenih besedah ona in njeni sodelavci niso nikoli izvedeli, čeprav je to kasneje trdila bolnišnica, in začela poročati o primerih.
Prostovoljno je prevzela vlogo poročanja za bolnišnico in poročala o vseh neželenih dogodkih, ki so prišli v ustanovo.
Ker je število neželenih dogodkov naraščalo, je poročanje postalo preveč obremenjujoče, zato je Conradova prosila bolnišnico, naj pripravi načrt za učinkovito izpolnjevanje poročil, zaščito bolnikov in ohranjanje skladnosti.
Namesto tega jo je bolnišnica obvestila, da bo izvedla revizijo njenega dela.
Bolnišnica je Conradovo obtožila, da je poročala preveč in da je “proti-cepilka”. “To je bila težava,” jo je bolnišnica obvestila v elektronskem sporočilu, ki je vključeno v pritožbo, saj “se zelo zavzemamo za to, da pacienti prejmejo cepivo.”
Conradova je dejala, da ji je bilo prepovedano vlagati poročila za vse paciente, za katere ni neposredno skrbela, čeprav je zaradi svoje vodstvene vloge nadzorovala vse paciente.
Če je imela druge pomisleke, so ji rekli, da jih lahko zabeleži v bolnišničnem internem sistemu elektronske pošte “Safe Connect”, kar je tudi storila. Vendar ta poročila niso šla nikamor.
Conradova je bila zaskrbljena, da se o dogodkih ne poroča in da bolnišnica ni delovala v skladu s sporazumom, ki ga je podpisala, zato se je obrnila na CDC, FDA, Ministrstvo za zdravje države New York in Akreditacijski odbor bolnišnice.
Conradova je povedala, da ni od nikjer dobila podpore:
“Vedno znova so me zasmehovali, se norčevali iz mene in mi govorili, da sem nora.”
“Potem so me poklicali na sestanek in mi zagrozili, da me bodo prijavili državi zaradi širjenja dezinformacij, češ da je v bistvu to, da pripravljam poročila VAERS in se z bolniki pogovarjam o njihovih morebitnih neželenih učinkih, dezinformacija in da širim dvome o cepivih, kar pa ni dovoljeno.”
“In rekli so, da če se bo to nadaljevalo, me bodo prijavili, da mi bodo v bistvu odvzeli licenco.” Wow. Takrat sem vedela, da sem v resnih težavah.”
Obrnila se je na odvetnika in svojo izkušnjo javno predstavila na portalu Highwire in v časopisu The New York Times. Začela je tudi kampanjo GoFundMe, saj je pričakovala, da jo bodo morda odpustili.
Bolnišnica ji je zagrozila, da jo bo prijavila newyorškemu združenju zdravnikov asistentov zaradi širjenja napačnih informacij o cepivih. Le nekaj mesecev prej je ista organizacija predlagala Conradovo za članico newyorškega državnega urada za strokovno medicinsko ravnanje.
Conradovo je 6. oktobra 2021, kot “neposredno povračilno dejanje”, osebje kadrovske službe javno obkrožilo na njenem delovnem mestu in jo pospremilo v sobo, kjer so jo zasliševali o njenih javnih komentarjih.
“V bistvu so mi rekli, “Ali boš odšla tiho ali te bomo odpeljali ven.” je povedala.
Conradova je dejala, da je bil odpust zelo javen in ponižujoč, kar naj bi po njenem mnenju prestrašilo druge. “Ker so me javno odpustili, zdaj nihče [v bolnišnici] ne poroča v sistem VAERS,” je dejala.
Izvajalci niso usposobljeni za uporabo sistema VAERS
Sistem VAERS je glavni javni sistem poročanja za opozarjanje na težave z varnostjo cepiv. Za javnost je sistem prostovoljen. Vendar morajo zdravstveni delavci poročati o nekaterih dogodkih.
Vendar je Conradova povedala, da se na svojem medicinskem usposabljanju ni nikoli učila o sistemu VAERS, bolnišnica pa ni nikoli ponudila usposabljanja za ta sistem. Povedala je, da sistema niso nikoli omenili osebju, dokler se ni javno pritožila.
“Iz šole pridemo, ker poznamo vse stranske učinke vseh znanih zdravil, ker nimajo ščita odgovornosti, nikoli pa nas ne naučijo, da bi lahko bilo s cepivi kar koli narobe,” je dejala.
“Nismo niti vedeli, da obstaja sistem poročanja. Zakaj je tako? Zakaj imamo za cepiva ščit odgovornosti, če so tako varna? Zakaj bi ga potrebovali, če ga nimamo za zdravila, za katera vemo, da niso vedno varna? Nič od tega nima smisla,” je dodala.
Conradova je dejala, da je ta “pomanjkljiv” in “goljufiv” sistem odgovoren za naraščajoče “omahovanje glede cepiv”. “Za to oklevanje krivijo ljudi, kot sem jaz,” je dejala, “vendar so oni tisti, ki so ustvarili problem, ker ne uveljavljajo poročanja o varnosti in poškodbah.”
Namesto tega so po njenih besedah agencije za javno zdravje normalizirale prej nepredstavljive zamisli, kot so, da je normalno, da ljudje zaradi cepiv zbolijo, ali da bodo ponovno uporabljene maske iz blaga varovale pred nalezljivimi boleznimi in še marsikaj drugega.
“Zdravstveno varstvo je povezano z varnostjo,” je dejala. “Najprej ne škoduj. To je prisega, ki sem jo dala, ko sem diplomirala. Toda zdravnike izkoriščajo za to, da nevede škodujejo pacientom, in jih ne poučijo o varnostnih mehanizmih, ki smo jih vzpostavili.”
Conradova upa, da bo tožba pripomogla k temu, da se to spremeni. Zdaj, ko je razkrito, je povedala: “Lahko začnemo javno govoriti o stvareh, saj javnost ne sme pozabiti. Ne smemo pozabiti, kaj je bilo storjeno. V nasprotnem primeru se bo to ponovilo.”
Mendenhall je dejal, da pričakuje odgovor bolnišničnega sistema naslednji teden. Predvideva, da bodo vložili predlog za zavrnitev tožbe, ki ga namerava izpodbijati.
“To je prvi tovrstni primer,” je dejal. “Predvidevam, da nam bo uspelo ubraniti vsak predlog za zavrnitev, saj je Deb tako dobro pripravila dokaze in njena zgodba je zelo prepričljiva.”
Suggest a correction