SZO, pandemije in novo javno zdravje

Naše vlade nameravajo odločitve o našem zdravju, družinah in družbenih svoboščinah prenesti na generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), kadar koli le-ta razglasi, da je to potrebno. Uspeh tega prenosa pristojnosti je odvisen od neznanja ljudi o njegovih posledicah in o sami naravi SZO ter njenih nedavnih preobratov v pandemski politiki. Če javnost razume, je bolj verjetno, da bodo njeni voditelji delovali v njenem interesu in ne proti njej.

Svetovna zdravstvena organizacija je konec leta 2019 izdala nova priporočila za pandemijo gripe. Gripa se širi z enakim mehanizmom kot Covid-19 (aerosoli), pri čemer je smrtnost pri večini ljudi podobna. SZO je navedla, da “v nobenem primeru ni priporočljivo” izvajati sledenja stikov, karantene izpostavljenih oseb, preverjanja vstopa in izstopa ter zapiranja meja. Predvideli so, da bo v primeru hude pandemije morda treba zapreti podjetja za sedem do deset dni.

Svetovna zdravstvena organizacija je posvarila pred strogimi ukrepi, saj bi imeli minimalen vpliv na širjenje aerosolnega respiratornega virusa, hkrati pa bi neizogibno povečali revščino, kar bi škodilo zlasti ljudem z nizkimi dohodki. Zaradi revščine ljudje umirajo mlajši in revščina je glavni krivec za smrt dojenčkov v državah z nizkimi dohodki.

Nefarmacevtski ukrepi javnega zdravja za omejevanje tveganja in vpliva epidemij in pandemične gripe – Se ne priporoča v nobenih pogojih:

Pandemija: UV žarki, spreminjanje vlažnosti, sledenje stikom, karantena izpostavljenih oseb, preverjanje vstopa in izstopa, zapiranje meja

Epidemija: UV žarki, spreminjanje vlažnosti, sledenje stikom, karantena izpostavljenih oseb, preverjanje vstopa in izstopa, omejevanje mednarodnih potovanj, zapiranje meja

Nekaj mesecev pozneje je SZO zagovarjala vse, kar je prej odsvetovala, za boj proti Covidu-19. Ta preobrat v njihovih priporočilih je imel učinek, ki so ga napovedali: povečal je revščino in skrajšal pričakovano življenjsko dobo, zlasti med najrevnejšimi in najranljivejšimi ljudmi na svetu, medtem ko je imel na splošno minimalen vpliv na širjenje virusa. Medtem ko so priporočila SZO za leto 2019 temeljila na oceni večdesetletnega znanja, ki jo je opravil strokovni odbor, so priporočila za zapiranje temeljila izključno na poročanih izkušnjah enega mesta na Kitajskem. Njihov novi vir znanja je nekaj tednov prej zatrdil, da se novi virus ne prenaša s človeka na človeka. Temu je sledila očitna propaganda, ki so jo prevzeli svetovni mediji, o ljudeh, ki so padali mrtvi po ulicah.

Bistveno je razumeti, kaj je botrovalo temu preobratu v politiki SZO, in podrobno opisati njegovo škodo. Mednarodne prednostne naloge na področju javnega zdravja se trenutno spreminjajo s posebnim ciljem, da bi SZO to lahko ponovila še bolj intenzivno in pogosteje. Maja 2024 bodo naše države glasovale o tem, da bo lahko ena sama oseba narekovala zapiranje meja in karanteno ter zahtevala zdravniške preglede in cepljenje svojih državljanov. Strinjale se bodo s cenzuro tistih, ki bodo temu nasprotovali. Naše vlade se bodo zavezale, da bodo priporočila te osebe glede naših pravic do družinskega življenja, dela in šolanja postala dejansko zavezujoča.

SZO pri spodbujanju zapiranja ni sledila le Kitajski, temveč tudi močnim interesnim skupinam, povezanih s farmacijo, ki te pristope spodbujajo že več kot desetletje. Ustanovili so javno-zasebna partnerstva, kot je CEPI s sedežem v Švici, ki za spodbujanje svojega avtoritarnega pristopa k javnemu zdravju usmerjajo sredstva davkoplačevalcev. Oktobra 2019 so fundacija Billa in Melinde Gates, Svetovni gospodarski forum in Šola za javno zdravje Johns Hopkins, vključno s SZO, kitajskim centrom za nadzor bolezni in drugimi, sklicali srečanje imenovano Event-201, na katerem so izvedli simulacije takih pristopov za hipotetični izbruh koronavirusov. V tem času je virus Covid-19 verjetno že krožil daleč zunaj Kitajske.

Medtem ko so vzpostavljali ta vpliv na javnozdravstveno politiko, so farmacija in njeni zasebni vlagatelji povečevali financiranje SZO in zdaj zagotavljajo približno 25 % njenega proračuna. To financiranje je “specificirano”, kar pomeni, da financer odloča, kako in kje se bo porabilo. Tudi nekatere vlade zdaj “specificirajo” večino svojega financiranja, tako da več kot 75 % dejavnosti SZO določa donator. Nemčija je za ZDA druga največja nacionalna donatorka in je tudi glavna vlagateljica v BioNTech, Pfizerjevega razvijalca mRNA cepiva proti Covid-19.

SZO je konec leta 2020 zavrgla osnovno imunologijo in trdila, da lahko le cepljenje zagotovi visoko imunost skupnosti (“čredna imunost”), ter postala glavna zagovornica množičnega cepljenja med epidemijo, s čimer se je popolnoma uskladila s svojimi zasebnimi sponzorji. Pod pritiskom zaradi očitnega laganja so to nato spremenili v dajanje prednosti cepljenju, kar je enako neumno kot splošna izjava, da so številni vsakdanji virusi očitno blagi. Čeprav to ne temelji na dokazih ali strokovnem znanju, očitno služi svojemu namenu.

Kljub temu da je bila jasno opredeljena podskupina ljudi z visokim tveganjem za Covid, so farmacevtski vlagatelji spodbujali cepljenje za vse kot “izhod” iz zapiranja, za katerega so se ti isti ljudje zavzemali. Nedosledna mantra WHO o cepljenju proti Covidu – “Nihče ni varen, dokler niso varni vsi” – naj bi to podpirala, vendar logično implicira, da cepljenje ne ščiti niti cepljenih.

V zahodnih državah so rezultati teh politik vse bolj očitni; naraščajoča neenakost, zaprta podjetja in vse večja umrljivost mladih odraslih zaradi vseh vzrokov. V državah z nizkimi dohodki v Afriki in Aziji, ki jim je SZO nekoč dajala prednost, so njeni ukrepi še bolj uničujoči. Kot je bilo napovedano v začetku leta 2020, se malarija, tuberkuloza in HIV/AIDS povečujejo, ubijejo več ljudi in v veliko mlajših letih kot Covid-19. Več kot 100 milijonov ljudi več se sooča s podhranjenostjo, do 10 milijonov več deklet bo doživljalo otroške poroke in nočna posilstva, na milijone več mater pa bo zaradi posledic še večje revščine izgubilo svoje dojenčke. Unicef ocenjuje, da bo samo v Južni Aziji leta 2020 zaradi zapiranja umrlo skoraj četrt milijona več otrok. SZO je to storila – izjavila je, da se bo to zgodilo, in nato te dogodke tudi spodbila.

Malo jih je imelo koristi od odziva na Covid, vendar so tisti, ki so jo imeli, zlasti zasebni in korporativni financerji SZO z velikimi sredstvi na področju farmacije in programske opreme, imeli ogromno. Koristi so imeli tudi zaposleni v SZO in drugi, ki delajo na področju globalnega zdravja, in si zdaj zagotavljajo donosne kariere, saj se program širi. Ker je staro, na dokazih temelječe javno zdravje potisnjeno na stranski tir, se bodo kariere ustvarile v novem javnem zdravju podjetnikov programske opreme in farmacevtskih mogotcev.

Nova pandemična industrija: večinoma javni denar >>>>> masovno cepljenje –> spremljanje sevov –> razglasitev tveganja –> zapiranje, omejevanje –> masovno cepljenje itd. >>>>> dobički korporacij in investitorjev

Torej imamo težavo. Svetovna zdravstvena organizacija, ki naj bi vodila dogajanje, je zaradi svojih zasebnih vlagateljev v hudem konfliktu, hkrati pa jo vodi skupščina, ki vključuje močne države, sovražno nastrojene proti človekovim pravicam in demokraciji. Njena kadrovska politika, ki temelji na kvotah za posamezne države in pravilih, ki spodbujajo zadrževanje zaposlenih namesto ciljno usmerjenega zaposlovanja, ni namenjena niti zagotavljanju tehničnega strokovnega znanja. Nedavno ravnanje tega osebja – slepo in ubogljivo izpolnjevanje številnih nesmiselnih zahtev organizacije – mora sprožiti vprašanja o njegovi integriteti in usposobljenosti. Razvijajoča se pandemična industrija ima ogromen finančni proračun, namenjen medijskemu in političnemu sponzorstvu, naši politiki pa se bojijo politične pozabe, če bi mu nasprotovali.

Pandemije so redke. V zadnjem stoletju, vključno s Kovidom, SZO ocenjuje, da je bila približno ena na generacijo. V času njihovega širjenja so zahtevale manj let življenja, kot jih vsako leto zahtevata tuberkuloza ali rak. Nihče ne more razumno trditi, da se soočamo z eksistencialno krizo ali da je predajanje človekove svobode v roke farmaciji in zasebnim podjetnikom legitimen odziv javnega zdravstva, če bi se z njo soočili. Naše demokracije so spodkopane zaradi obsežnega amoralnega poslovnega dogovora, strukture, ki je zasnovana za koncentracijo bogastva mnogih v rokah peščice. Covid-19 je dokazal, da model deluje.

Edino pravo vprašanje je, ali in kako je mogoče ustaviti ta pandemični vlak, ki uničuje družbo. Strokovnjaki s področja javnega zdravja želijo kariero in plače, zato ne bodo posredovali. To so dokazali že v prejšnjih pojavih fašizma. Javnost se mora izobraževati, nato pa mora zavrniti sodelovanje. Upamo lahko le, da jim bo kdo od naših domnevnih voditeljev priskočil na pomoč.

Suggest a correction